Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (1.376-1.400) 
- turnír -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir ♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni turnir pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji; medconski turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; mojstrski turnir na katerem igrajo šahovski mojstri, ki morajo biti glede na ostale igralce v večini; pregledni, problemski turnir; šah., šport. izbirni turnir pri katerem se izberejo igralci za nadaljnje
tekmovanje 2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih: kralj prireja turnir; neznani vitez je na turnirju premagal vse nasprotnike / viteški turnir ♪
- turnírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na turnir: turnirska pravila / turnirski zmagovalec / turnirska čelada, oprema / turnirski šah ♦ šah. turnirska tabela tabela, v katero se vpisujejo rezultati tekmovalcev na turnirju ♪
- túrnus -a m (ȗ) 1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena: v šoli, tovarni so uvedli turnus / mesečni, tedenski turnus / držati se turnusa 2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti od ene do druge ustaljene menjave: turnus traja dve uri / dopoldanski, nočni turnus; delata v različnih turnusih 3. žarg. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost v času od ene do druge ustaljene menjave: ves turnus je že bil na zdravniškem pregledu ◊ agr. turnus ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; gozd. turnus sečnje
čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru, obhodnja ♪
- túrnusen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na turnus: turnusni sistem / turnusni vodja ♪
- tvárnost -i ž (ā) knjiž. snovnost, materialnost: tvarnost teles / raziskovati tvarnost; tvarnost in duhovnost ♪
- tvórnica -e ž (ọ̑) zastar. tovarna: delati v tvornici / tvornica klobukov / dimniki tvornice ♪
- tvórničar -ja m (ọ̑) zastar. tovarnar: premoženje tvorničarja ♪
- tvórnik -a m (ọ̑) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja: delam je tvornik; srednjik, trpnik in tvornik ♪
- tvórniški -a -o prid. (ọ̑) zastar. tovarniški: tvorniški delavec / tvorniški dimniki ♪
- tvórnost -i ž (ọ̄) knjiž. ustvarjalnost: umetnikova tvornost že upada / gledališka, znanstvena tvornost; ljudska tvornost ♪
- ubórnost -i ž (ọ́) star. revnost, siromašnost: ubornost obleke / sramuje se svoje ubornosti ♪
- udárnica -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od udarnik: dobiti naziv udarnica / med delavkami je več udarnic 2. knjiž. udarna pesem: črtati iz zbirke aktivistične udarnice / pesem udarnica ♪
- udárnik -a m (ȃ) zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve: odlikovati koga z udarnikom // delavec, zlasti fizični, ki ima ta naziv: med brigadirji je bilo veliko udarnikov; večkratni udarnik / razglasiti za udarnika ♪
- udarnína -e ž (í) med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska: dobiti močno udarnino; udarnine po telesu ♪
- udárniški -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na udarnike: udarniški kolektiv / udarniška diploma, značka / udarniška vnema 2. žarg. prostovoljen in neplačan: naredili so veliko udarniških ur; dogovoriti se za udarniško delo / udarniška nedelja udárniško prisl.: udarniško delati ♪
- udárništvo -a s (ȃ) zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu: pomen udarništva v naših tovarnah / priznati delavcu udarništvo ♪
- udárnost -i ž (á) lastnost, značilnost udarnega: udarnost zračnega vala / udarnost armade, čet / stopnjevati udarnost dialoga v drami; njegovi članki se odlikujejo po udarnosti ♪
- upórnež -a m (ọ̑) ekspr. uporen človek, zlasti otrok: ugnati uporneža; mali uporneži ♪
- upórnica -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki sodeluje v uporu: upornico so obsodili; upornice in revolucionarke 2. nav. ekspr. ženska, ki se upre, upira: pregovoriti malo upornico / upornice proti moški nadvladi ♪
- upórnik -a m (ọ̑) 1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih 2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam ♪
- upórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na upornike ali uporništvo: uporniška vojska; uporniško gibanje / uporniška pesem; uporniške zahteve / uporniški mladostniki ♪
- upórništvo -a s (ọ̑) uporniška dejavnost: dokazati komu uporništvo; uporništvo med delavci / uporništvo proti meščanskim idealom upiranje ♪
- upórnost -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost upornega človeka: krepiti, knjiž. brzdati, ekspr. zlomiti upornost koga; otrokova upornost / knjiž. pojavi upornosti na Tolminskem kmečkih uporov 2. publ. nepopustljivost, vztrajnost: upornost in doslednost pri delu 3. elektr., navadno v zvezi električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električno upornost bakra; enota električne upornosti / upornost mikrofona, tuljave / induktivna ki je odvisna od induktivnosti in frekvence izmeničnega toka, kapacitivna upornost ki je odvisna od kapacitivnosti in frekvence izmeničnega toka; ohmska upornost zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto ♪
- urárna -e ž (ȃ) redko urarska delavnica, prodajalna ur: vstopiti v urarno; urarna in zlatarna ♪
- úrna -e ž (ū) knjiž. vrč, lonec: najti urno, polno zlatnikov / daritvena urna // posoda za shranjevanje pepela mrličev; žara: urna s pepelom pokojnega / pokopavati v urne ♪
1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 
