Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (1.250-1.274)



  1.      stvárnost  -i ž (á) 1. celota vsega, kar je, obstaja: jezik razčlenjuje stvarnost na različne načine; človeštvo vedno bolj natančno spoznava stvarnost / stvarnost in pojmovni svet // navadno s prilastkom taka celota s stališča značilnosti, kot jo določa prilastek: gospodarska, politična stvarnost; predmetna, subjektivna stvarnost; stvarnost modernega časa je zaradi marsičesa zaskrbljujoča / ekspr. medeni tedni so mimo, začela se je vsakdanja zakonska stvarnost / publ.: v slovenski stvarnosti takrat ni bilo razumevanja za take ideje v slovenski družbi, javnosti; ta dela so izraz duha nove stvarnosti novih družbenih razmer, nove miselnosti 2. določen del take celote: umetniška slika ali kip ni goli posnetek stvarnosti, temveč rezultat ustvarjalnega duha / knjiž. prenos trodimenzionalne stvarnosti na ploskev / publ. barva, razdalja in druge stvarnosti / zamisel bo kmalu postala stvarnost se bo kmalu uresničila 3. kar v resnici je, obstaja: to ni prazna fraza, ampak stvarnost; trditev je v skladu s stvarnostjo / samoupravljanje je stvarnost / gromki glas ga je vrnil v stvarnost 4. knjiž. dejstvo, da kaj v resnici je, obstaja: opozarjati na stvarnost zla in nasilja v svetu 5. lastnost, značilnost stvarnega: stvarnost gospodarskih poslov ga je pomirjala ◊ lit., um. nova stvarnost smer po ekspresionizmu, katere predmet je konkretna, neolepšana stvarnost in ki teži k izrazni jasnosti
  2.      stvárnosten  -tna -o (á) pridevnik od stvarnost: stvarnostna struktura
  3.      suhopárn  -a m () ekspr. pust, dolgočasen človek: nerad je poslušal tega suhoparneža
  4.      suhopárnost  -i ž (á) ekspr. pustost, dolgočasnost: suhoparnost statistike / ni se zanimal za matematiko in podobne suhoparnosti
  5.      sukančárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna
  6.      suknárna  -e ž () nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni
  7.      superiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja
  8.      súpernóva  -e ž (-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove
  9.      svečárna  -e ž () prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna
  10.      svetilkárna  -e ž () mont. prostor za shranjevanje jamskih svetilk: iti po svetilko v svetilkarno
  11.      svilárna  -e ž () delavnica, obrat za tkanje svile: delati v svilarni
  12.      svinčárna  -e ž () delavnica, obrat za svinčenje: dela v svinčarni
  13.      svinjárna  -e ž () knjiž. kraj, prostor za vzrejo prašičev: ogledati si svinjarno
  14.      svórnik  -a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja 3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik
  15.      šamotárna  -e ž () obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne
  16.      šarnír  -ja m () teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir
  17.      šarnírski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
  18.      ščírnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae
  19.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov
  20.      šestérnik  -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant: uporabljati šesternik in kompas
  21.      šifrírnica  -e ž () prostor za šifriranje: opremiti, urediti šifrirnico
  22.      škárnica  -e ž () nar. škarnik, špirovec: tesati škarnice; trhle škarnice
  23.      škárnik  -a m () grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike ◊ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus
  24.      škórnja  -e ž (ọ̑) zastar. škorenj: leva škornja ga tišči
  25.      škórnjast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. neroden, okoren: težki škornjasti koraki / škornjasti verzi

   1.125 1.150 1.175 1.200 1.225 1.250 1.275 1.300 1.325 1.350  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA