Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (11.851-11.875)


  1.      tánk  -a m (ȃ) 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka ♪
  2.      tánkerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tanker: tankerski prevoz / varnost tankerske plovbe / tankerska pot / tankerska ladja tanker ♪
  3.      tankočútnost  tudi tenkočútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo ♪
  4.      tankoslúh  tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ȗ ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho ♪
  5.      tankoslúšnost  tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo ♪
  6.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
  7.      tántigovati  -ujem in tantigováti -újem nedov. (á; á ȗ) nar. dolenjsko tožiti, tarnati: kaj bi tantigoval, saj nič ne pomaga ♪
  8.      tárča  -e ž (ȃ) 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov ♪
  9.      tartána  -e ž (ȃ) 1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano 2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane ♪
  10.      tartíf  tudi tartuffe -a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (ȋ; ȗ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi ♪
  11.      tastatúra  -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi ♪
  12.      tát  -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ) 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski ∙ prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče ♪
  13.      tatárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum; gastr. tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo ♪
  14.      tátra  -e ž (ȃ) avtomobil češkoslovaške tovarne Tatra: pripeljal se je v stari, prostorni tatri; prevažati les s tatro ♪
  15.      táunus  -a [tau̯] m (ȃ) osebni avtomobil zahodnonemške tovarne Ford: voziti se s taunusom; dobro ohranjen taunus ♪
  16.      távati  -am nedov. (ā) 1. hoditi počasi, z negotovimi koraki: jetnik je taval pred njim; taval je v temi in tipal, da bi prišel do vrat; obupan je taval v gostilno; pren. človeštvo zmedeno tava v prihodnost 2. hoditi brez cilja, brez orientacije: zamišljen je taval po mestu / tavati po svetu / ekspr. pogled mu je taval po poljih; pren. njegova domišljija nemirno tava 3. ekspr. biti v negotovosti: niso se znašli in so tavali; če bodo zavrgli to teorijo, bodo spet tavali // z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tavati v negotovosti; tavati v zablodi, zmotah; ljudstvo je tavalo v temi tavajóč -a -e: tavajoč tipati; tavajoč otrok; tavajoča misel; sam.: slediti tavajočemu ♪
  17.      teáter  -tra m (á) 1. žarg. gledališče: delati, igrati v teatru / teater je poln / eksperimentalni teater; teater absurda / po teatru so se zbrali v kavarni po dramski predstavi 2. pog., ekspr. hrupno, zelo opazno, na učinek preračunano nastopanje, dogajanje: ne verjemite solzam in kričanju, vse to je le teater; kaj pomeni ta teater / delati, igrati teater ♪
  18.      teatráličnost  -i ž (á) lastnost, značilnost teatraličnega: teatraličnost dramskega dela / odigrati vlogo brez zlagane teatraličnosti / ekspr. govornikova teatraličnost ♪
  19.      teatrálika  -e ž (á) kar je teatralno, poudarjeno gledališko: uprizoritev se bliža teatraliki; obvladati teatraliko; cenena, igriva teatralika; teatralika drame, predstave / igrati brez teatralike / zunanja teatralika // ekspr. kar je teatralno, preračunano na učinek: govorniška, ženska teatralika ♪
  20.      teatrálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost teatralnega: teatralnost dramske vloge / ekspr. govornikova teatralnost ♪
  21.      tečáj  -a m (ȃ) 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute / devizni tečaj ● bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne ◊ astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem ♪
  22.      tečájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tečaj: tečajna vrata / knjiž., redko tečajni led polarni led / tečajna lista; tečajna razlika sprememba vrednosti deviznega dolga ali terjatve, izražene v domači valuti, zaradi spremenjenega deviznega tečaja ◊ šol. višji tečajni izpit nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli ♪
  23.      tečájnica  -e ž (ȃ) 1. udeleženka tečaja: izpiti tečajnic 2. knjiž., redko severnica: tečajnica in druge zvezde ◊ fin. tečajna lista ♪
  24.      tečájnik  -a m (ȃ) 1. udeleženec tečaja: znanje tečajnikov 2. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine: področje ob tečajniku; povratnik in tečajnik / južni, severni tečajnik 3. nar. primorsko tečaj, nasadilo: sneti vrata s tečajnikov ◊ šol. učitelj tečajnik prva leta po 1945 učitelj, poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju ♪
  25.      téčen  -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica 2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno 3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo 4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji 5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni téčno prisl.: tečno govoriti, se vesti; sam.: izogibati se tečnih ♪

   11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA