Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (11.776-11.800)
- štíriindvájset -ih štev. (ȋ-ȃ) izraža število ali številko štiriindvajset [24]: na bojišču je bilo preteklih štiriindvajset ur mirno; poslušati poročila ob štiriindvajsetih 24h ♪
- štírikolésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila ♪
- štírimotóren -rna -o prid. (ȋ-ọ̄) ki ima štiri motorje: štirimotorno letalo ♪
- štíritónski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak ♪
- štíriúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ) ki traja štiri ure: končati štiriurno delo ♪
- štírivŕstnik -a m (ȋ-ȓ) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah ♪
- štirják -a m (á) 1. zastar. kvadrat: hiše so stale v pravilnih štirjakih 2. nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: dvajsetica in štirjak 3. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: štirjak vina // sod za to mero ♪
- štírka 1 -e ž (ȋ) 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina // sod za to mero ♪
- štóla -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo ♪
- štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
- štórja -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh ∙ nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo ♪
- štórklja -e ž (ọ̑) 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja ∙ evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec ♦ zool. bela, črna štorklja 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja ♪
- štorkljáč -a m (á) ekspr. kdor nerodno, okorno hodi: le kako hodi ta štorkljač ♪
- štorkljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki: ne štorkljaj, da ne zbudiš otroka; štorkljala je s prevelikimi čevlji; štorkljati po cesti, sobi // hoditi, iti: kaj neprestano štorkljaš ven in noter štorkljáje: štorkljaje so šli po stopnicah štorkljajóč -a -e: štorkljajoč iti; na hodniku so se oglasili štorkljajoči koraki; vrsta štorkljajočih ljudi ♪
- štorkljàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki hodi z nerodnimi, okornimi koraki: štorkljava ženska štorkljávo prisl.: štorkljavo hoditi ♪
- štós -a m (ọ̑) žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedno-prislovni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenom ∙ žarg. ti si pa za štose si šaljiv, neresen ♪
- štŕcelj -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
- štŕčnica -e ž (ȓ) zool. vsaka od obeh škržnih rež prvega, zakrnelega para škrg pri nekaterih hrustančnicah ♪
- štríhan -a -o prid. (ȋ) nar. do roba poln: štrihan mernik pšenice; prim. razan ♪
- štrléti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
- štrtínjak -a m (ȋ) nar. 1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina 2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki ♪
- štukatúra -e ž (ȗ) um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami ∙ žarg., um. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela ♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico ♪
- štukatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na štukaturo: štukaturni okraski / grad s štukaturnimi stropi / štukaturna dela / štukaturni mavec ♪
- šúko prid. neskl. (ȗ) žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica varnosten: aparati so opremljeni s šuko vtiči; zamenjati navadne vtičnice s šuko vtičnicami ♪
- šumòt -ôta m (ȍ ó) knjiž. (pritajeno) šumenje: poslušati šumot gozdov; šumot reke / šumot svile / šumot ljudi v kavarni / ptica je s šumotom odletela ♪
11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876