Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (11.050-11.074)


  1.      soboljevína  -e ž (í) sobolje krzno: plašč, obšit s soboljevino; astrahan in soboljevina / prišel je ogrnjen s soboljevino ♪
  2.      sobóta  -e ž (ọ́) šesti dan v tednu: danes je sobota; v soboto popoldne se vrne; prva sobota v mesecu; proslava bo v soboto, 8. decembra / vrnili se bodo prihodnjo soboto; ob sobotah nima službe; zgodilo se je v noči od petka na soboto / jutri imam prosto soboto dela prosto soboto / kot opozorilo ob sobotah zaprto ∙ praznovati soboto pri judih sedmi dan v tednu, namenjen zlasti počitku; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen ♦ etn. pustna sobota sobota pred pustnim torkom; rel. velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo ♪
  3.      sociála  -e ž (ȃ) publ. 1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov // ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo 2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo // socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje ♪
  4.      sociálec  -lca m (ȃ) zastar. socialist: zmerni socialci ♪
  5.      sociálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje ● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer ◊ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe sociálno prisl.: socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan sociálni -a -o sam., pog.: vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ♪
  6.      socialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na socialiste ali socializem: a) širiti socialistične ideje; socialistična načela / socialistični humanizem; socialistični družbeni odnosi; socialistična morala / socialistična revolucija / socialistični družbeni red / samoupravna socialistična družba; socialistične države / socialistični internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih; socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom; red junaka socialističnega dela visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe ter pri gospodarskem, znanstvenem in kulturnem razvoju države / Socialistična federativna republika Jugoslavija; Socialistična zveza delovnega ljudstva ♦ polit. socialistična demokracija demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov; soc. socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina; um. socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti b) zahodnoevropske socialistične stranke / socialistična vlada socialístično prisl.: biti socialistično usmerjen ♪
  7.      socializácija  -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju ♪
  8.      socialízem  -zma m (ȋ) 1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: socializem nastaja, se razvija; jugoslovanski, sovjetski socializem; socializem in komunizem / samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države / živeti v socializmu 2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: pristaši socializma; razširjanje socializma ◊ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels ♪
  9.      sociálnorevolucionáren  -rna -o prid. (ȃ-ā) revolucionaren v povezavi s čim socialnim: socialnorevolucionarno gibanje / socialnorevolucionaren nazor ♪
  10.      sociálnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju 2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti ♪
  11.      sociologístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sociologizem: sociologistične težnje v literarnozgodovinski razdelitvi / sociologistično pojmovanje človekove osebnosti ♪
  12.      sociologízem  -zma m (ȋ) filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije: sociologizem v literarni kritiki; psihologizem in sociologizem / zaiti v sociologizem ♪
  13.      sociologizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj sociološke elemente, navadno v preveliki meri: sociologizirati literarno kritiko ♪
  14.      sociolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪
  15.      sočívje  -a s (ȋ) knjiž. kulturne rastline s stroki ali njihovi užitni stroki, seme: gojiti sočivje; fižol, grah in drugo sočivje / natrgati košarico sočivja; zrelo sočivje / jesti govedino s sočivjem ∙ zastar. sok iz paradižnika in drugega sočivja zelenjave ♪
  16.      sóčnost  -i ž (ọ́) značilnost sočnega: sočnost sadja / redko sočnost debel muževnost / ekspr. sočnost jezika / ekspr. sočnosti izvirnika so se v prevodu marsikje izgubile ♪
  17.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
  18.      sôdba  -e ž (ó) 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti // besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo 2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo 3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje // kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom // miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen 4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe // stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna ● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu ◊ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; jur. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
  19.      sódček  -čka m (ọ́) 1. manjšalnica od sod: sodčki so se hitro praznili; sodček piva, vina; sodček za vodo; sodček z žganjem; biti okrogel kot sodček debel / izpili so ves sodček ∙ ekspr. sodček ga ovira pri delu trebuh; ekspr. v nekaj letih je postala pravi sodček zelo debela ♦ aer. letalska figura, pri kateri se letalo obrne za 360° okrog vzdolžne osi v vodoravnem letu 2. v nekaterih deželah prostorninska mera za surovo nafto, približno 160 l: v tej arabski državi načrpajo dnevno milijon sodčkov nafte ♪
  20.      sodélavec  -vca m (ẹ́) 1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte 2. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine // oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma ♪
  21.      sòdélo  -a s (ȍ-ẹ́) knjiž., redko sodelovanje: pritegniti koga h kulturnemu sodelu ♪
  22.      sodelovánje  -a s (ȃ) glagolnik od sodelovati: a) poudarjati sodelovanje staršev in učiteljev pri vzgoji / gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami; sodelovanje z neuvrščenimi državami; oblike sodelovanja / poslovno sodelovanje b) zahvaliti se komu za sodelovanje / sodelovanje z Osvobodilno fronto / koncert je pripravil radijski orkester v sodelovanju z drugimi orkestri skupno c) sodelovanje pri gradnji elektrarne / sodelovanje v strokovnih revijah / dobiti priznanje za sodelovanje v društvu č) dokazali so mu sodelovanje pri atentatu / sodelovanje na tekmovanju; pravica do sodelovanja v natečaju d) spodbujati otroke k sodelovanju pri pouku; predstava je izzvala živahno sodelovanje občinstva ♪
  23.      sodíšče  -a s (í) organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / brigadno, partizansko, revolucionarno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu // sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče // poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči ● pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi ◊ jur. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; samoupravna sodišča ki se ustanovijo s samoupravnim aktom; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; sodišče združenega dela družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi ♪
  24.      sodíščen  -čna -o (ȋ) pridevnik od sodišče: sodiščna pisarna ♪
  25.      sodíti  in sóditi -im nedov. (ȋ ọ́) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in odločati s sodbo: soditi komu, koga; soditi pred vojaškim sodiščem / ta sodnik umora še ni sodil / soditi v imenu ljudstva ♦ jur. soditi zborno z več sodniki 2. ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kaznive zadeve in odločati s sodbo sploh: oče in starejša sinova so sedeli pri mizi in sodili najmlajšemu / naj modri mož sodi med nama razsoja, razsodi 3. nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu: soditi hokejsko, nogometno tekmo; soditi na šahovskem turnirju 4. ustvarjati, izražati mnenje o kom a) glede na njegove dobre in slabe lastnosti: tako je z menoj, ne sodi me napačno; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven; zmotil se je, pa kdo bi ga zato sodil obsojal / krivično, ostro soditi umetniško delo; pren. čas edini pravično sodi b) glede na kaj sploh: jaz sodim po sebi; ne sodite ga po videzu // knjiž. presojati, ugotavljati: ni naš namen soditi, ali roman podaja natančno zgodovinsko resničnost / kakšne posledice bi to imelo, sodite sami 5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati: iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve; po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah 6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako // izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj 7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin // imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi 8. mitol. ob rojstvu napovedovati usodo: sojenice so prišle sodit otroku / pravijo, da prva vila sodi človeku mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost ● ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; množica je sama sodila morilcu, morilca ga ubila takoj, brez zakonitega sojenja; zastar. zaradi bolezni je bil prikrajšan za življenje, kakršno sodi možu je zanj primerno, mu ustreza; knjiž. povedal sem mu, kar mu sodi kar mu gre, kar zasluži; zastar. ne sodi nam vračati se ne kaže; zastar. sodim te vrednega zaupanja imam te za vrednega zaupanja; zastar. ljudje so ga sodili na več milijonov menili so, da ima več milijonov premoženja; ekspr. sam si je sodil naredil je samomor zaradi storjenega zločina; ekspr. s to odločitvijo si si sam sodil si sam odločil, povzročil, da te bo doletelo kaj slabega, neprijetnega sodèč -éča -e: sodeč na oko, po vtisu; pravično, trezno sodeč; ozreti se na koga s sodečim pogledom sójen -a -o: obtoženci še niso bili sojeni ∙ ekspr. ta človek ji ni bil sojen ni postal njen mož; tako mu je bilo sojeno določeno, usojeno ♦ jur. biti sojen v nenavzočnosti ♪

   10.925 10.950 10.975 11.000 11.025 11.050 11.075 11.100 11.125 11.150  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA