Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (10.876-10.900)


  1.      skôro  prisl. (ō) raba peša skoraj: a) to je trajalo skoro dve leti / zapravil je skoro vso dediščino; skoro vsak teden pride domov b) njen glas je bil skoro jokav; skoro nobena pesem ga ni prevzela; zdaj je njegovo ime skoro pozabljeno / visok sneg je segal skoro do okna; skoro vedno se ji je pridružil med potjo c) njegov pogled je bil hladen, skoro prezirljiv; nasmehnila se je, ne prisiljeno, ampak mirno, naravno in skoro veselo č) priznam, da se skoro bojim; skoro sem mislil, da ostaneš; skoro poskočila je od veselja; njej je že skoro odleglo / skoro bi padel, ko je voznik nenadoma zavrl; skoro bi si (bila) raztrgala obleko d) potrpite, vsega bo skoro konec; skoro nato si je toliko opomogel, da je začel jesti ♪
  2.      skovánka  -e ž (á) nav. ekspr. beseda, besedna zveza, narejena navadno neprimerno, prisiljeno: nerodne, ponesrečene skovanke; pomen te skovanke ni čisto jasen ♪
  3.      skovík  -a m (ȋ) 1. posamezen glas pri skovikanju: slišati je bilo le skovike čukov 2. redko skovikanje: ob skoviku ga je spreletel srh 3. nar. sova, ki skovika: v gozdu se je oglasil skovik; čuk, lesna sova in drugi skoviki ♦ zool. mali skovik najmanjša evropska sova s širokim progastim repom, Glaucidium passerinum; veliki skovik majhna sova s pernatimi uhlji, Otus scops ♪
  4.      skózinskóz  in skóz in skóz in skózi in skózi prisl. (ọ̑-ọ̑) ekspr. 1. izraža razprostranjenost po vsej širini, globini: skozinskoz premočen plašč; skozinskoz prepojen s krvjo / čuti, da jo skozinskoz preplavlja sreča 2. nenehno, ves čas: skozinskoz je bil lojalen državljan; skozinskoz je bila ob njem; skozinskoz je godrnjal; tekma je bila skozinskoz izenačena; biti skozinskoz navzoč pri čem 3. popolnoma, v celoti: skozinskoz izvirno delo; skozinskoz nezanesljiv, prestrašen; skozinskoz prežet z revolucionarnimi idejami; vse, kar je povedal, je bilo skozinskoz resnično / gozdna steza je bila skozinskoz nevarna po vsej svoji dolžini // izraža visoko stopnjo, mero: on je skozinskoz natančen, pošten; položaj je skozinskoz resen / poznati koga skozinskoz zelo dobro; neskl. pril.: biti skozinskoz egoist, poštenjak, zdravnik; on je skozinskoz Ljubljančan pravi ♪
  5.      skrájen  -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri ♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti ● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen ♪
  6.      skrájnica  -e ž (ȃ) knjiž. 1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico 2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico 3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali različno: državi skrajnici v Evropi; ti dve pesmi sta v zbirki skrajnici ◊ adm. zadnja črta v stenografskem črtovju; zgornja, spodnja skrajnica ♪
  7.      skrájnji  -a -e prid. (ȃ) knjiž. skrajen: skrajnji deli gorovja / v skrajnjem trenutku se je premislil / skrajnja razdraženost; skrajnje nasprotje skrájnje prisl.: skrajnje moderen pesnik; delo je bilo skrajnje naporno ♪
  8.      skrájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj (bolj) kratko: skrajšati krilo, obleko; skrajšati vrv za pol metra; vrsta se je skrajšala / skrajšati psu rep; skrajšati si lase / skrajšati besedilo, stavek / skrajšati delovni čas, postopek, rok; skrajšati študij od pet let na štiri leta ∙ ekspr. upornike so skrajšali za glavo obglavili; ekspr. sam si je skrajšal življenje naredil je samomor ♦ navt. skrajšati jadro delno ga zviti, da je krajše; šport. skrajšati nalet // narediti, povzročiti, da je kaj videti krajše: prekratko krilo postavo skrajša 2. z dajalnikom povzročiti, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z branjem mu je skrajšal popoldan; s petjem sta si skrajšala pot skrájšan -a -o: skrajšan vojaški rok; skrajšana delovna doba; skrajšane hlače ∙ publ. doseči kaj po skrajšanem postopku v (zelo) kratkem času ♦ jur. skrajšani delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden; skrajšani postopek postopek, ki je poenostavljen in veljajo zanj krajši roki; ptt skrajšani naslov naslov, v katerem je pri pošti prijavljeno ime naslovnika zamenjano z dogovorjeno ali skrajšano oznako; zal. skrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela ♪
  9.      skránja  -e ž (á) nav. mn., nar. zahodno čeljust: skranje mu štrlijo naprej; spodnja, zgornja skranja ♪
  10.      skrátka  prisl. (ā) 1. ekspr. uvaja strnjen zaključek povedanega: bil je brez osebne izkaznice, brez potnega lista, skratka brez dokumentov; čakajo me knjige in zvezki, skratka učenje; goljufal je in ponarejal, bil je skratka vsega zmožen / skratka, Prešeren je obogatil naše slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami // izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: delo mu je skratka deveta skrb / v medmetni rabi skratka, ne verjamem ti 2. star. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu; nakratko: skratka opisati, razložiti; naj ti skratka povem, kaj nameravam ♪
  11.      skŕb  -í ž (ȓ) 1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb // stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga // kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / žarg. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost 2. ed. aktivnost, prizadevanje a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke 3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb 4. redko skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot 5. v povedno-prislovni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi; živeti brez skrbi 6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila ● star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; redko nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi ♪
  12.      skrbéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: mater je zmeraj skrbelo zanj; sporoči, kdaj prideš, da nas ne bo skrbelo; skrbi jo zaradi otrok; začelo jo je skrbeti za zdravje; prav nič ga ne skrbi za prihodnost / v osebni rabi, navadno z nikalnico: nič ne skrbi zame; nič ne skrbite, vse bo še dobro / star. če ne prideš pravočasno, bo skrbel, se bo skrbel ga bo skrbelo 2. povzročati občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: kaj vas skrbi; to naj te nič ne skrbi; predstava ga je zelo skrbela; skrbi jo, da bi zašel v slabo družbo; skrbi ga, kaj bo; zelo jih skrbi, kako bo letos s kurjavo 3. z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati a) uresničitev, normalen potek česa: skrbeti za blaginjo, varnost ljudstva; skrbeti za red; vi morate skrbeti, da bodo računi pravočasno plačani / skrbeti za cesto, hišo / skrbeti za premog; skrbite, da bodo gostje zadovoljni / ekspr. bom že skrbel, da kaj takega ne narediš nikoli več b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: otrok je ostal sirota, kdo bo zdaj skrbel zanj; starši morajo skrbeti za svoje otroke; rejniki so za deklico lepo, slabo skrbeli; po očetovsko skrbeti za koga; ker je bila doma revščina, je moral že zelo zgodaj skrbeti sam zase se sam preživljati, vzdrževati; skrbela je zanj kakor za otroka / strežnica je zelo lepo skrbela za bolnika / za tega psa nihče ne skrbi; prosil je soseda, da je nekaj dni skrbel za njegovo živino // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vsi moramo skrbeti za izvajanje zakonov; v vsaki družbi je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za zabavo zabaval družbo 4. ekspr., z nikalnico poudarja trditev: nič ne skrbite, resnica bo prišla na dan skrbèč -éča -e: pretirano skrbeč za materialne dobrine, je zanemarjal svoje duševne potrebe; govoriti s skrbečim glasom; skrbeča mati; prisl.: skrbeče zmajevati z glavo ♪
  13.      skrbljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. skrben: skrbljiva gospodinja / njegovi starši so kar preveč skrbljivi / očetovsko skrbljiv pogled / zdeli so se mu nemirni in skrbljivi zaskrbljeni skrbljívo prisl.: skrbljivo negovati bolnika; skrbljivo počesani lasje ♪
  14.      skŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo 2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; osvobojeno ozemlje se je po tej ofenzivi nekoliko skrčilo / skrčiti komu pravice 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje skŕčiti se 1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé 2. postati manjši a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil ● knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen skŕčen -a -o: skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se ♦ lingv. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati ♪
  15.      skreníti  skrénem dov. (ȋ ẹ́) spremeniti smer poti, gibanja, hoje: ladja je skrenila z začrtane poti; skrenili so z glavne ceste na kolovoz; skreniti v levo, v stran; pren. pisatelj je skrenil v romantizem ● redko skreniti glavo k vratom obrniti; redko gledal ga je, ne da bi bil skrenil oči premaknil; redko skreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; skreniti s prave poti začeti delati, živeti nepravilno, moralno oporečno ♪
  16.      skríl  -i [iu̯ tudi il] ž (ȋ) 1. plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh: streha je pokrita s skrilmi / pisati na skrili // nar. kamnita plošča sploh: kraške kuhinje, tlakovane s skrilmi; apnenčaste skrili 2. skrilavec: kjer je hudournik odnesel prst, se vidi temnosiva skril; apnenec, skril in druge kamnine ● star. tok je porival k bregu velike ledene skrili plošče ♪
  17.      skrílav  -a -o prid. (í) 1. skrilast: skrilave plošče; to gorovje je skrilavo 2. petr. ki ima plastnato strukturo in se kolje v plošče: skrilava glina; gnajs, skrilavec in druge skrilave kamnine / skrilava struktura skrílavo prisl.: skrilavo črna barva ♪
  18.      skrílavec  -vca m (í) kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče: to gorovje je iz skrilavca; kjer je hudournik odnesel prst, se je pokazal modrikasto siv, temno siv skrilavec; vrtati skozi sklade skrilavca / gradbena industrija izkorišča različne apnence in skrilavce / strešni skrilavec ∙ redko stara, še s skrilavci pokrita cerkvica s skrilmi ♦ petr. glinasti ali glineni skrilavci ki vsebujejo veliko gline, se popolno, lepo koljejo v plošče in se uporabljajo zlasti za kritino; oljni skrilavci ki vsebujejo (surovo) nafto; sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
  19.      skrínja  -e ž (í) zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena; odpreti, zapreti skrinjo; spraviti kaj v skrinjo; lesena, železna skrinja; pokrov skrinje // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / redko glasbena skrinja juke-box, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; muz. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
  20.      skrínjica  -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica ● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja ◊ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila ♪
  21.      skríptor  -ja m (ȋ) nekdaj 1. strokovni uslužbenec, navadno v knjižnici: postal je skriptor v dvorni knjižnici; skriptor licejske knjižnice je bil takrat Levstik; skriptor in amanuensis 2. kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem, pisar: listine so skriptorji skrbno prepisovali ♪
  22.      skríti  skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani ● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo skríti se 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih ● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani skrít -a -o 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile ● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito ◊ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši ♪
  23.      skrivalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kdo skriva: najti si varno skrivališče; priti iz skrivališča; vhod v skrivališče je bil zakrit z vejevjem / ptice so odletele v svoja skrivališča // kraj, prostor, kjer je kaj skrito: spraviti orožje v skrivališče ♪
  24.      skríven  -vna -o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen 3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava // za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo 4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost ● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom ◊ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta skrívno prislov od skriven: skrivno delovati // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest natihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj ♪
  25.      skŕl  -í [ru̯ tudi rl] ž (ȓ) nar. skril ž: stare, s skrlmi pokrite primorske hiše / hodnik je bil tlakovan s črnimi in belimi skrlmi kamnitimi ploščami ♪

   10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 10.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA