Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (10.575-10.599)



  1.      samoníklost  -i ž (í) lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih
  2.      sámoobvladovánje  -a s (-) obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved
  3.      sámoodlóčba  -e ž (-ọ̑) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: pravica narodov do samoodločbe; zahteva po samoodločbi / kulturna, narodna, politična samoodločba ♦ jur. samoodločba naroda načelo, po katerem ima narod pravico do lastne države
  4.      samopášiti  -im nedov.) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
  5.      samopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris
  6.      sámopohába  -e ž (-) knjiž. namerna pohaba samega sebe: samopohabo so kaznovali
  7.      sámopomóč  -i inž (-ọ̑) 1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov 2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ◊ jur. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom
  8.      sámopoškódba  -e ž (-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa
  9.      sámopreráščanje  -a s (-á) knjiž. preraščanje samega sebe: to je bila stopnja njegovega samopreraščanja / miselno samopreraščanje prvotne ozke zamisli; razvoj moderne umetnosti in njeno samopreraščanje
  10.      samorásel  -sla -o [ǝ] prid. (ā á) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda ∙ knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati
  11.      samoráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost samoraslega: samoraslost detelje / tem skromnim ljudem daje samoraslost veličino / zanikali so njihovo nacionalno samoraslost; samoraslost nizozemske umetnosti / knjiž. samoraslost njegovega jezika izvirnost, originalnost
  12.      samorásten  -tna -o prid. (ā) knjiž. samorasel: samorastna detelja / njeni samorastni otroci / samorastni ustvarjalci samorástno prisl.: njihovo kulturno prizadevanje je bilo samorastno
  13.      samorástnik  -a m () 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki
  14.      samorášč  -a -e prid. ( ā) star. samorasel: samorašča rastlina / to so bili samorašči otroci / samorašča beseda izvirna, originalna
  15.      samostán  -a m () 1. verska ustanova, v kateri živijo redovniki ali redovnice: nekateri samostani so bili središče znanosti in kulture / bila je vzgojena v samostanu v samostanski šoli, samostanskem internatu / moški, ženski samostan / iti, stopiti v samostan postati redovnik, redovnica // poslopje te ustanove: obnavljati samostan / v bližini stoji frančiškanski samostan; od daleč se vidi kartuzijanski samostan Pleterje 2. samostanska skupnost: samostan ima dvajset članov; razpustiti samostan; predstojnik samostana
  16.      samotárka  -e ž (á) ženska oblika od samotar: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka / gora samotarka
  17.      sámoučênje  -a s (-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja
  18.      sámoumévnost  -i ž (-ẹ́) značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč // knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo
  19.      sámouníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo
  20.      samováren  -rna -o () pridevnik od samovar: samovarna pipica
  21.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  22.      sámozapóren  -rna -o prid. (-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa
  23.      samúm  -a m () meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska
  24.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  25.      sanitárec  -rca m () žarg. kdor dela v sanitarni službi: sanitarci so skrbeli za pitno vodo

   10.450 10.475 10.500 10.525 10.550 10.575 10.600 10.625 10.650 10.675  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA