Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (1.025-1.049)


  1.      prevrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prevrniti: možnost prevrnitve čolna ♪
  2.      prevrníti  in prevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje ● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; redko pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo prevŕnjen -a -o: po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj ♪
  3.      pribrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) brneč prileteti: čmrlj je pribrnel na cvet / ekspr. krogle so mu pribrnele okoli ušes / ekspr. pred hišo je pribrnel avtomobil brneč pripeljal ♪
  4.      pricúrniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. priliti majhno količino tekočine: v čaj je pricurnil kapljico žganja; tudi v svoj kozarec je malo pricurnil ♪
  5.      pričŕniti  -im in pričrníti -ím dov., pričŕnil (ŕ; ȋ í) nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: nekdo nas je pričrnil ♪
  6.      pridŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju // ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel ♪
  7.      pridvórnik  -a m (ọ̑) zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki ♪
  8.      prigodrnjáti  -ám dov. (á ȃ) godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved ♪
  9.      prigrníti  in prigŕniti -em dov. (ȋ ŕ) nar. osuti: prigrniti krompir / prigrniti zemljo prisuti ♪
  10.      primárnost  -i ž (ȃ) lastnost primarnega: primarnost kulture / primarnost pojava / princip primarnosti materije in sekundarnosti zavesti ♪
  11.      primérnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: tvorba primernika z obrazilom -ejši ♪
  12.      primérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost primernega: zakon je že pokazal svojo primernost; večja ali manjša primernost igrač za določeno otrokovo starost; načelo primernosti / moralna primernost kandidatov ♪
  13.      pripórnik  -a m (ọ̑) 1. jur. oseba, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka: zasliševati pripornika 2. lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo: izgovoriti pripornik; zveneča pripornika z in ž; priporniki in zaporniki ♪
  14.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice ♪
  15.      privétrn  -a -o prid. (ẹ̑) izpostavljen vetru: privetrna stran gore; privetrn in odvetrn ♪
  16.      prizórnica  -e ž (ọ̑) zastar. prizorišče, oder: osvetliti ozadje prizornice / njihov salon je glavna prizornica opravljanja ♪
  17.      pŕnja  -e ž (r̄) nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje ♪
  18.      prodírnost  -i ž (ȋ) knjiž. prodornost: prodirnost rentgenskih žarkov / ta kritik je znan po svoji prodirnosti / umska prodirnost ♪
  19.      prodornína  -e ž (ȋ) knjiž. predornina: vzorci prodornin ♪
  20.      prodórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prodornega: prodornost žarkov / ta igralec je znan po svoji prodornosti / kritična, miselna prodornost ♪
  21.      projektírnica  -e ž (ȋ) prostor za projektiranje, risanje načrtov: tovarna je imela lastno projektirnico / izdelavo načrta so naročili v projektirnici ♪
  22.      prométnovárnosten  -tna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi ♪
  23.      prostornína  -e ž (ȋ) 1. velikost prostora: izračunati prostornino; prostornina bazena, sobe ♦ fiz. prostornina plina; geom. prostornina kocke, valja; navt. ladijska prostornina velikost prostora, ki ga zavzemajo tovor, stroji, posadka, potniki; strojn. delovna prostornina motorja gibna prostornina; gibna prostornina ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju 2. zastar. prostor: ogledati si podzemeljske prostornine / prostornina za igre ♪
  24.      prostornínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska ◊ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino ♪
  25.      prostórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti ♪

   900 925 950 975 1.000 1.025 1.050 1.075 1.100 1.125  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA