Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (10.075-10.099)


  1.      razmíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka razmišljajóč -a -e: razmišljajoč o tem, kam naj gre, je stopil na ulico; razmišljajoč človek; njegov razmišljajoči značaj ♪
  2.      razmnoževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razmnoževati: ukvarjati se z razmnoževanjem cvetlic; razmnoževanje rastlin z gomolji / razmnoževanje tiskovin; stroj za razmnoževanje / proučevati razmnoževanje živali / čezmerno razmnoževanje ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje; nespolno, spolno razmnoževanje ♪
  3.      razmòk  -ôka in -óka m (ȍ ó, ọ́) knjiž. tinktura: razmok arnike ♪
  4.      razmotrívati  -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: pozorno razmotrivati kip // premišljevati, razmišljati: razmotrivati o bistvu življenja / dolgo so razmotrivali zadnje dogodke // presojati, ocenjevati: razmotrivali so nastali položaj; začeli so razmotrivati njegovo ravnanje ♪
  5.      raznarodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od raznaroditi: nevarnost raznaroditve ♪
  6.      raznêsti  -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi ♪
  7.      raznobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve ♪
  8.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  9.      raznolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima liste različnih oblik: raznolistna rastlina ♦ bot. raznolistni osat rastlina z enostavnimi ali pernato deljenimi listi in škrlatnimi cveti, Cirsium heterophyllum ♪
  10.      raznosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki poteka v različnih smereh: raznosmerni nasipi; raznosmerne črte / raznosmerne težnje ♪
  11.      razosébljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razosebljati: razosebljanje človeka / kulturno razosebljanje ♪
  12.      rázovka  -e ž (á) šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
  13.      razovníca  -e ž (í) nar. red ž: arnica je ležala v dolgih ravnih razovnicah po senožetih (C. Kosmač) ♪
  14.      razpacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. razmazati: razpacati črnilo po zvezku ♪
  15.      razpečeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec ♪
  16.      razpéten  in razpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) vet., v zvezi razpetna stoja stoja pri živalih z navzven obrnjenimi petami ♪
  17.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
  18.      razpetína  -e ž (í) knjiž. razpon: izmeriti razpetino; razpetina kril; velikost razpetine / majhna razpetina barvne skale / časovna razpetina ♦ grad. razpetina mostu razdalja med opornikoma ♪
  19.      razpiráč  -a m (á) redko razpornik, razpora: razpreti stene v rovu z razpirači ♪
  20.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  21.      razplèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razplesti: razplet las / koreninski razplet / čakati na razplet dogodkov; predvideti razplet bolezni 2. lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje: zaplet in razplet ♪
  22.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  23.      razpodelíti  -ím dov., razpodélil (ȋ í) knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini ♪
  24.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  25.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪

   9.950 9.975 10.000 10.025 10.050 10.075 10.100 10.125 10.150 10.175  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA