Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rja (91-115)


  1.      izžárjati  -am nedov. (á) star. izžarevati: sonce izžarja svetlobo / gozd izžarja mir ♪
  2.      jántarjast  -a -o prid. (ā) po barvi podoben jantarju: jantarjaste oči; jantarjasta borova debla ♪
  3.      jezerján  in jezerjàn -ána m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko mostiščar: jezerjani so bili predvsem ribiči ♪
  4.      jurjáš  -a m (á) etn. član spremstva zelenega Jurija: jurjaši pojejo; pastirji jurjaši ♪
  5.      kolobárjast  -a -o prid. (á) podoben kolobarju: kolobarjasti gumbi / kolobarjast prerez ♦ astr. kolobarjasti sončni mrk mrk, pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca ♪
  6.      krjáveljski  -a -o [vǝl] prid. (á) ekspr. tak kot pri Jurčičevem Krjavlju: krjaveljsko pripovedovanje / krjaveljski motiv ♪
  7.      krompírjast  -a -o prid. (ȋ) podoben krompirju: goba krompirjaste oblike / ekspr. krompirjast nos ♪
  8.      kurjáč  -a m (á) delavec, ki kuri peč centralne kurjave, parnega kotla: tovarna je zaposlila več kurjačev / ladijski kurjač; kurjač na lokomotivi ♪
  9.      kurjád  -i ž (ȃ) redko več kokoši, kokoši: prepodil je vso kurjad z dvorišča / fazani in druga divja kurjad ♪
  10.      kúrjak  tudi kúrjek -a m (ȗ) kokošji iztrebek: gnojiti s kurjaki ♪
  11.      kurjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kurjače: kurjaška služba / kurjaški izpit ♪
  12.      kurjáva  -e ž (ȃ) 1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo 2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje // kurjenje: kurjava peči je draga 3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo ♪
  13.      marjánca  -e ž (ȃ) igr. namizna igra z vrtavko in kroglicami: igrati marjanco ♪
  14.      marjáš  -a m (ȃ) igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk: igrati marjaš / šel je v gostilno na partijo marjaša ♪
  15.      mehúrjast  -a -o prid. (ú) 1. poln mehurjev: mehurjast obraz; roke so mehurjaste / papir je postal mehurjast 2. podoben mehurju: mehurjasta tvorba ◊ bot. mehurjasti šaš šaš z napihnjenimi plodovi, Carex vesicaria ♪
  16.      mehúrjavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost mehurjastega: mehurjavost kože ◊ med., vet. bolezen, ki jo povzročajo mehurnjaki ♪
  17.      merjásec  -sca m (á) 1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča ♦ vet. skopiti merjasca 2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec 3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec ♪
  18.      merjášček  -čka m (á) mlad merjasec: dva merjaščka so pustili za pleme ♦ vet. skopiti merjaščka ♪
  19.      merjáščev  -a -o (á) pridevnik od merjasec: merjaščevi čekani ♪
  20.      mohorján  in mohorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) član Mohorjeve družbe: s knjižno zbirko so mohorjani res lahko zadovoljni ♪
  21.      mohorjánski  -a -o prid. (ȃ) mohorski: mohorjanske knjige / mohorjanska povest ♪
  22.      morják  -a m (á) nar. primorsko veter, ki piha z morja na kopno: piha morjak ♪
  23.      nagovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od nagovarjati: nagovarjanje mimoidočih; nagovarjanje z imenom / nagovarjanje h kaznivemu dejanju ♪
  24.      nagovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: domov grede je nagovarjal tega in onega; spoštljivo koga nagovarjati / nagovarja ga s tovariš 2. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: hujskali so jih in nagovarjali k dezerterstvu; nagovarjali so ga, naj se jim pridruži ♪
  25.      namérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. z merjenjem prihajati do določene količine česa: namerjal je po dva metra blaga / najnižje temperature so namerjali v januarju 2. z ocenjevanjem lege, oddaljenosti cilja dajati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: strojnico je namerjal na spodnji rob skale; dolgo, slabo namerjati // s takim dejanjem groziti, pretiti: namerjati orožje na koga, proti komu / namerjal je bodalo proti njenim prsim // nav. ekspr. delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnavati, usmerjati: namerjali so teleobjektive na ognjenik / z oslabljenim pomenom namerjal je korake proti mestu 3. star. nameravati: namerjajo zidati hišo; nisem te namerjal žaliti / elipt.: kaj torej namerjaš; najstarejša se je namerjala v tujino ♪

   1 16 41 66 91 116 141 166 191 216  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA