Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rja (866-890)


  1.      denárnik  -a m (ȃ) 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik ♪
  2.      denárništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu; dvigniti denarništvo na višjo raven; sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva ♪
  3.      denaturácija  -e ž (á) 1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno: denaturacija sladkorja, špirita 2. knjiž. spreminjanje prvotne, naravne podobe: moderna civilizacija povzroča denaturacijo pokrajin ♪
  4.      denaturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od denaturirati: denaturiranje sladkorja ♪
  5.      dentíst  -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
  6.      deodár  -ja m (ā) bot. himalajska cedra: nad listavce so se dvigali orjaški deodarji ♪
  7.      depolitizácija  -e ž (á) odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa: depolitizacija državnih funkcij, šolstva, javnega življenja / depolitizacija cerkve // prenehanje ukvarjanja s politiko: današnja depolitizacija je posledica razočaranj nad splošnim političnim razvojem v Evropi ♪
  8.      depolitizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati cerkev depolitizírati se prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral ♪
  9.      depreciácija  -e ž (á) fin. padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja ♪
  10.      dêrik  -a m (ȇ) teh. premični žerjav za gradbena ali nakladalna dela: ladijski derik ♪
  11.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena ♪
  12.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge ♪
  13.      desétléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star deset let: desetleten deček; desetletni otroci; že desetleten je služil za pastirja 2. ki traja deset let: desetletno obdobje; kljub komaj desetletni praksi so dosegli lepe uspehe ♪
  14.      desétnik  -a m (ẹ̑) 1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka 2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik 3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku ♪
  15.      deséttónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) težek deset ton: žerjav z lahkoto prestavlja desettonske železne grede // ki ima nosilnost deset ton: desettonski tovornjak ♪
  16.      design  -a [dizájn] m (ȃ) arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, (industrijsko) oblikovanje: ukvarjal se je z designom / pohištvo ima dober design ♪
  17.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
  18.      détel  -tla m (ẹ́) črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo ♪
  19.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
  20.      detonátor  -ja m (ȃ) razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja // posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje ♪
  21.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  22.      devíze  -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
  23.      dezertácija  -e ž (á) pobeg od vojakov ali iz boja: polk je bil razredčen zaradi dezertacij; nagovarjati vojake k dezertaciji; med prostovoljci ni bilo niti enega primera dezertacije; kazen za dezertacijo ♪
  24.      dezertêr  -ja m (ȇ) kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije ♪
  25.      dežêlen  -lna -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželni jezik b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela ♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v nekaterih deželah, v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski ♪

   741 766 791 816 841 866 891 916 941 966  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA