Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rja (66-90) 
- hajdegerjánstvo -a s (ȃ) filoz. Heideggerjeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hajdegerjanstva ♪
- herderjánstvo -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva ♪
- hitlerjánec -nca m (ȃ) pristaš hitlerjanstva: nasilje hitlerjancev ♪
- hitlerjánka -e ž (ȃ) ženska oblika od hitlerjanec: bila je zagrizena hitlerjanka ♪
- hitlerjánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hitlerjance ali hitlerjanstvo: hitlerjansko gibanje / hitlerjanska demagogija ♪
- hitlerjánstvo -a s (ȃ) fašizem v Nemčiji med obema vojnama: boj proti hitlerjanstvu / obsodili so ga zaradi hitlerjanstva ♪
- izdírjati se -am se dov. (ȋ) z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali ♪
- izgovárjanje -a s (ȃ) glagolnik od izgovarjati: izgovarjanje besed / vse njegovo izgovarjanje ni nič pomagalo ♦ lingv. izgovarjanje samoglasnikov ♪
- izgovárjati -am nedov. (ȃ) 1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: jasno, razločno izgovarjati; to ime se težko izgovarja ♦ lingv. izgovarjati samoglasnike // izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: izgovarjati prisego; čarovnik je izgovarjal zarotitev 2. opravičevati koga tako, da se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: izgovarjal je sina, da je bolan; zastonj se izgovarjaš / izgovarjati se na bolezen; rad, zmeraj se izgovarja na druge zvrača krivdo / star. roparjev ne bom izgovarjal zagovarjal, branil 3. zastar. govoriti, pripovedovati: izgovarjamo to, kar
čutimo izgovárjati si zlasti v kmečkem okolju z dogovorom, s pogodbo zagotavljati si pravico do česa: izgovarjati si hrano, stanovanje pri izročanju posestva izgovarjáje: ponovil je, razločno izgovarjaje besede izgovarjajóč -a -e: izgovarjajoč te besede, je povesila oči; izgovarjajoč se, da mu ni dobro, je odšel ♪
- izgovarjáva -e ž (ȃ) oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasna, nerazločna izgovarjava / po izgovarjavi se mu pozna, da je tujec ♦ lingv. izgovarjava končnega soglasnika; tehnika izgovarjave ♪
- izgovorjáva -e ž (ȃ) izgovarjava: nerazločna izgovorjava ♪
- izmérjati -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko meriti: izmerjati zemljišča ♪
- izmírjati -am nedov. (í) knjiž. pomirjati, miriti: izmirjati ljudi / publ. izmirjati sprte sosede spravljati ♪
- iznevérjati -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih ♪
- izterjátev -tve ž (ȃ) glagolnik od izterjati: izterjatev davka ♪
- iztérjati -am dov. (ẹ̑) 1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjati davek, dolg, stroške; izterjati si delež / prisilno izterjati / izterjati posojene knjige 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem priti do česa: izterjati pravice delavcem ♪
- izterjátven -a -o (ȃ) pridevnik od izterjatev: izterjatveni opomin ♪
- izterjáva -e ž (ȃ) glagolnik od izterjati: izterjava dolga / prisilna izterjava ♪
- izterjávanje -a s (ȃ) izterjevanje: izterjavanje davka, dolga ♪
- izterjávati -am nedov. (ȃ) izterjevati: izterjavati davke, pristojbine ♪
- iztírjati -am nedov. (í ȋ) povzročati, da vozilo ni več na tiru: partizani so iztirjali vlake ♪
- iztovárjanje -a s (á) glagolnik od iztovarjati: iztovarjanje blaga; iztovarjanje pšenice iz vagona / iztovarjanje ladje ♪
- iztovárjati -am nedov. (á) spravljati kaj s prevoznega sredstva: iztovarjati blago z ladje; iztovarjati bale papirja s kamiona; iztovarjati pošto na letališču / iztovarjati ladjo raztovarjati / publ. ladja iztovarja v Kopru ♪
- izúrjati -am nedov. (ú) uriti: izurjati vajenca; izurjati se v hitrem pisanju ♪
- izzmérjati se -am se dov. (ẹ́) ekspr. z zmerjanjem izraziti svoje nezadovoljstvo, nerazpoloženje: pusti ga, da se izzmerja ♪
1 16 41 66 91 116 141 166 191 216 
