Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rja (576-600)


  1.      bódi  členek (ọ́) za oziralnimi zaimki ali prislovi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti: lahko te sreča kjer bodi; naj govori kar že bodi; izberi kogar si že bodi; prim. karsibodi, kdorsibodi, kjersibodi ipd. ♪
  2.      bódi  vez. (ọ́) knjiž., v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: ta poročila so bodi resnična bodi zlagana / s podrednim veznikom zabredel je v revščino, bodi da je bil sam kriv ali da so ga drugi pahnili vanjo b) ki kažejo na možnost izbire: fašizem jih je gnal z doma bodi v Jugoslavijo bodi čez morje; ukvarjajo se bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo ♪
  3.      bogonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
  4.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
  5.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča ♪
  6.      bôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira orožje iz najstarejših časov; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj ∙ neustalj. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt ♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ♪
  7.      bokálnica  -e [u̯n] ž (ȃ) gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi ♪
  8.      bòks  bôksa tudi bóks -a m (ȍ ō; ọ̑) šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu; že dolgo se ukvarjajo z boksom; vaje v boksu; neskl. pril.: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu ♪
  9.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
  10.      bôksati  -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati // nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili ♪
  11.      bolèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti ♪
  12.      bolj  prisl. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki ∙ vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen 2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen ♪
  13.      bollandíst  -a [-ola-] m (ȋ) v Franciji in Belgiji član skupine jezuitov, ki se ukvarja s pisanjem življenjepisov svetnikov ♪
  14.      bombardír  -ja m (í) star. topničar, artilerist: bombardirji v rjavih uniformah ♪
  15.      bón  -a m (ọ̑) dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago: unovčiti bon; kupiti blago na bone; del izkupička je dobil v bonih; boni in živilske nakaznice; bencinski boni; bon za kosilo v obratni menzi; boni za nakup industrijskih izdelkov; bon v vrednosti tisoč dinarjev ♦ fin. blagajniški bon začasno potrdilo o prejemu denarja ♪
  16.      bonbón  -a m (ọ̑) industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov, sladkorček: lizati bonbone; čokoladni, mentolni, mlečni bonboni; kisli bonboni; otrokom je prinesel vrečko bonbonov; tovarna čokolade in bonbonov ♪
  17.      bòr 2 bôra m (ȍ ó) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov // ekspr. denar sploh: nima bora v žepu; zadnje bore sem dal ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja ♪
  18.      bóre  prid. neskl. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih ♪
  19.      bóri  -a -o prid. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje ♪
  20.      boróvka  -e ž (ọ̄) bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve; kravjača ♪
  21.      borovníčar  -ja m (ȋ) redko borovničevec: steklenica borovničarja ♪
  22.      bórza  -e ž (ọ̑) 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje dela ♦ fin. efektna borza 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi ♪
  23.      borzijánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: zbrali so se finančniki in borzijanci / slabš. nisem nikak borzijanec ♪
  24.      bórznik  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: glasilo francoskih borznikov ♪
  25.      bóskopski  -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA