Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rja (491-515)
- baktêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja ♪
- bakúninec -nca m (ȗ) privrženec ruskega revolucionarja Bakunina ♪
- bála -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala ♪
- balístika -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika ♪
- balónar -ja m (ọ̑) šport. športnik, ki leta z balonom: balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev ♪
- balván -a m (ȃ) knjiž. velika, navadno osamljena skala: plezati čez balvane; z mahom obrasel balvan ♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak // velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja ♪
- bàmbrbàm medm. (ȁ-ȁ) posnema glas bobna: boben udarja: bambrbam ♪
- bán -a m (ȃ) v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine ♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvatske in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske ♪
- banána -e ž (ȃ) 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev // slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik ♪
- bánčništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu ♪
- bánka -e ž (ȃ) 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč ♪
- bánkarstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: razvoj bankarstva ♪
- bántam -a m (ȃ) šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; neskl. pril.: bantam kategorija ♪
- bárjevec -vca m (ā) petr. rjavi železovec, ki nastaja v barjih ♪
- bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva /
tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali
dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
- bárvar -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
- bárvati -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti ♪
- baseball -a [bé(j)zbôl] m (ẹ̑-ȏ) šport. ameriška igra, pri kateri udarjajo žogo z lesenim kijem: igrati baseball; neskl. pril.: baseball tekma ♪
- bàš prisl. (ȁ) star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar ♪
- bášti prisl. (ȃ) zastar. poudarja trditev; prav, ravno: bašti tedaj ni mogel na semenj ♪
- báviti se -im se nedov. (á ȃ) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati ♪
- bazált -a m (ȃ) petr. temno rjava ali črna steklasta predornina: skladi črnega bazalta; tlak iz bazalta ♪
- bêba tudi béba -e ž (é; ẹ́) 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba! ♪
- bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
- bebljáti -ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti ♪
366 391 416 441 466 491 516 541 566 591