Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rja (3.216-3.240)


  1.      natékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak 2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali natékati brezoseb., nar. vzhodno zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka ♪
  2.      natìč  -íča m (ȉ í) tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati natič / fižolov natič ◊ elektr. na priključni vrvici montirani del konektorja ♪
  3.      natólči  -tólčem [ou̯] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal 3. redko nabiti, natlačiti: na podlago so natolkli plast gline ♪
  4.      naučênost  -i ž (é) dejstvo, da je kdo naučèn: naučenost za delo / odgovarjal je gladko, brez najmanjšega videza naučenosti ♪
  5.      naučíti  -ím dov., naúčil (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti / naučiti matematiko, zgodovino 2. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: naučiti koga lepega vedenja, vljudnosti; naučiti otroke na red / naučil je psa, da mirno počaka ● ekspr. življenje človeka marsičesa nauči čim starejši je človek, tem bolj je pameten, preudaren; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati naučíti se s sprejemanjem znanja postati sposoben za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti se brati; jezika se je naučil iz knjig; v mestu se je naučila kuhanja / od profesorja se je marsikaj naučil // z učenjem doseči znanje, razumevanje česa: naučiti se lekcijo, pesem, slovnična pravila; naučiti se na pamet; naučiti se vse za šolo ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih naučèn -êna -o: naučen govor; naučena lekcija; naučen je na disciplino; odgovarjal je, kot bi bil naučen ♪
  6.      naužíti se  -žíjem se dov. (í ȋ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po čem: naužiti se jesenske lepote; rad bi se naužil miru in svežega zraka / ekspr. v svojem življenju se je naužil gorja je občutil veliko gorja ♪
  7.      naváda  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade; poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade // navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta 2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada; hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada // izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical 3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade; iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade; mnoge stare navade izginjajo; navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi ♪
  8.      naváden  -dna -o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo navadno ime / ekspr. to so najbolj navadne misli; pogovarjali so se o navadnih stvareh / ekspr. bil je čisto navaden dan; naučil se je samo najnavadnejših besed nemškega jezika osnovnih / gostobesednost je navadna napaka pisateljev začetnikov pogosta / nosil je navadno lovsko obleko preprosto, enostavno // star. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši navaden gost / taka noša je bila navadna v mestih 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: kupiti si navadne čevlje in gojzarje; navadni in patentni kozarci; knjiga je tiskana na navadnem papirju; avtomobil z navadno karoserijo; zamenjati navadno ključavnico s cilindrično; jesti navadno salamo; piti navadno vodo / ob navadnih dneh je srečeval malo ljudi ob delavnikih / vojsko je služil kot navadni vojak; podjetje zaposli več navadnih delavcev nekvalificiranih / navadni kruh industrijsko pečen pekovski kruh; navadne in vezane hranilne vloge; navadno leto leto, ki ima 365 dni 3. nav. ekspr. ki je komu v navadi: to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo / knjigo je položil na navadno mesto 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: tega navaden človek ne more razumeti; navadno medenino mu je hotel prodati za zlato / to zahteva že najnavadnejša vljudnost // izraža podkrepitev trditve: čisto navaden blebetač je; to so navadne čenče; to je navadna goljufija ◊ bot. navadni bljušč, dežen, volčin; navadna črnoglavka, krhlika, melisa; navadna zvezdica njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media; ekon. navadna reprodukcija; fiz. navadni tlak tlak pri navadnih okoliščinah, približno en kilopond na kvadratni centimeter; navadna temperatura temperatura približno od 18° do 20° C; mat. navadni ali Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10; navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke; navadne obresti obresti, ki se ne pripisujejo h glavnici; ptt navadni telefonski pogovor telefonski pogovor, ki nima nobene označbe glede nujnosti ali vrste pogovora; navadna pošiljka pošiljka, ki nima nobene posebne označbe; navadno pismo; zool. navadni brizgač, prašiček; navadna čigra, koralnica navádno prisl.: navadno gre za praznike domov; to obleko nosi navadno v službo; ob tem času otroci navadno spijo; učenec je navadno točen; to je huda bolezen, navadno dolgotrajna; ta ruda se nahaja navadno v majhnih količinah; kakor navadno so se zbrali pri sosedu; sam.: to je nekaj navadnega ♪
  9.      naváditi  -im dov. (á ȃ) 1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti 2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega // s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red naváditi se s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada: navaditi se kaditi; navaditi se na mamila, pijačo navájen -a -o: navajen je dela, trpljenja; vsega hudega navajen človek; navajen sem poti, zato bom šel naprej poznam pot; tega smo že navajeni; navajen je, da hodi sam; navajeni so čakati; navajen je na mraz, podnebje ♪
  10.      navájati 1 -am nedov. (ā) 1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom: navajati imena, številke; na koncu članka navaja avtor vire, ki jih je upošteval / navajati dokaze / med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to panogo, navaja tudi sebe / navajati kaj v opravičilo; navajati za primer // dobesedno pripovedovati, zapisovati tuje besedilo: kritik navaja za dokaz svoje trditve odlomke iz romana / dobesedno navajati // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost česa v čem: naslednji člen navaja pravice in dolžnosti delavcev; obtožnica navaja več hudih prekrškov 2. knjiž., redko nagovarjati, napeljevati: navaja ga, naj gre študirat; vsi so ga navajali, naj se jim pridruži ● publ. to nas navaja k sklepu, da je ujetnik govoril resnico iz tega sklepamo navajajóč -a -e: navajajoč nove, tehtne razloge, jih je pregovoril ♪
  11.      navájati 2 -am nedov. (ā) 1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: dekleta so navajali gospodinjskih del / vole navajati voziti 2. povzročati, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navajati koga na mraz, močno svetlobo; navajati se na življenje v mestu; počasi se navaja na svojo usodo // s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno lastnost: navajati mladino k samostojnosti; navajati otroke na red / z zgledom je navajal sina k resnicoljubnosti ♪
  12.      navdáhnjenec  -nca m (á) knjiž. kdor je navdihnjen: ustvarjalni navdahnjenci / gorečnost navdahnjencev ♪
  13.      navdíh  -a m (ȋ) ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar: črpati navdih iz narave; dati, dobiti navdih za kaj; iskati navdih; pisati z navdihom; nenaden, pesniški, umetniški navdih / publ. do take odločitve je prišlo po navdihu večine na pobudo, pod vplivom // neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja: prepustiti se navdihu; delati, ustvarjati po navdihu; to delo je bolj plod navdiha kot intelekta ♦ psih. nenadno spoznanje ♪
  14.      navdíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. dati navdih: zarja je navdihnila eno najlepših pesnikovih vizij; roman so navdihnile vojne grozote; navdihnil se je ob pogledu na umetnino 2. knjiž. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: dogodek jo je navdihnil s čudno mislijo; njen odhod ga je navdihnil s skrbjo / navdihniti komu pogum, smisel za kaj dati navdíhnjen -a -o: biti navdihnjen; navdihnjen z upanjem ♦ rel. ki je ali je nastal pod izrednim božjim vplivom ♪
  15.      navdíhnjenje  -a s (ȋ) navdih: črpati navdihnjenje iz narave; dati, dobiti navdihnjenje za kaj; pesniško, preroško navdihnjenje; verzi, polni navdihnjenja / prepustiti se navdihnjenju; ustvarjati po navdihnjenju ♪
  16.      navdílj  prisl. (ȋ) star. neprenehoma: narava ustvarja navdilj iz starega novo ♪
  17.      navédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. 1. citat: izpustiti, preveriti navedek; navedki iz Cankarja / dobesedni navedek 2. redko podatek, pojasnilo: biografski navedki; mesto poudarka, sklanjatev in drugi navedki o krajevnih imenih ♪
  18.      navelíčati se  -am se dov. (ȋ) 1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme 2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela navelíčan -a -o 1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja 2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom ♪
  19.      navídez  in na vídez prisl. (ȋ) izraža omejitev na navideznost, zunanjost: navidez verjame; on je navidez bolj odločen kakor v resnici; navidez prijateljski; navidez ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le navidez ♪
  20.      navigácija  -e ž (á) določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija // veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija ♪
  21.      navigátor  -ja m (ȃ) 1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje 2. knjiž., redko pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev ♪
  22.      navijálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. delavec, ki navija: zaposlen je kot navijalec v predilnici; navijalec papirja, žice 2. ekspr. kdor zvišuje, dviga cene: kaznovati samovoljne navijalce cen 3. majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las; navijalka: vrečka za navijalce in glavnike ♪
  23.      navíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje ● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo ♪
  24.      navírati 2 -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost 2. knjiž., redko siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo ♪
  25.      navítje  -a s (ȋ) elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog: popraviti navitje generatorja; konci navitja; kotva z navitjem / bifilarno, kletkasto navitje; motorsko, statorsko navitje; primarno na vhodni strani, sekundarno navitje na izhodni strani transformatorja ♪

   3.091 3.116 3.141 3.166 3.191 3.216 3.241 3.266 3.291 3.316  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA