Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rja (2.091-2.115)


  1.      kerámika  -e ž (á) izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko; fina, groba keramika; keramika, okrašena z rastlinskimi motivi; grafike in keramike / dekorativna keramika ♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki // izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko ♪
  2.      ki  zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar ♪
  3.      kíjec  -jca m (ȋ) manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski ♪
  4.      kíla 2 -e ž (ȋ) pog. kilogram: kila krompirja; zavoji po pet kil / vse skupaj tehta več kil / elipt. dve kili za zrezke, prosim dva kilograma mesa / prodajati na kile ∙ ekspr. kilo za kilo ali pa nič menjati samo za enako količino ♪
  5.      kilográm  tudi kílogram -a m (ȃ; ȋ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati ♦ fiz. masa telesa, ki ga hranijo v mednarodnem uradu za mere in uteži ♪
  6.      kílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kila2: kilski in metrski sistem / kilski zavoj; kilska vrečka sladkorja / s števnikom 50-kilska vreča moke ♪
  7.      kímanje  -a s (ȋ) glagolnik od kimati: na vprašanja so odgovarjali s kimanjem ali odkimavanjem / njegovo vdano kimanje ji je že presedalo ♪
  8.      kinematografíja  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec // ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: film se uvršča med vidnejše dosežke jugoslovanske kinematografije ♪
  9.      kinínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo ♪
  10.      kínoamatêr  -ja m (ȋ-ȇ) kdor se nepoklicno ukvarja s snemanjem (filmov): fotoamaterji in kinoamaterji ♪
  11.      kinofikácija  -e ž (á) publ. uvajanje, razširjanje kinematografov: pospešiti kinofikacijo podeželja / skrbeti za razvoj kinofikacije ♪
  12.      kínooperatêr  -ja m (ȋ-ȇ) kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja ♪
  13.      kíp  -a m (ȋ) delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip // knjiž., redko podoba, slika, lik: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič) ♪
  14.      kipár  -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa ♪
  15.      kipárstvo  -a s (ȃ) umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva; kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov / dekorativno kiparstvo ♪
  16.      kirurgíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa ♦ med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami // tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije 2. pog. kirurški oddelek v bolnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji ♪
  17.      kislína  -e ž (í) 1. kar dela kaj kislo: tekočina vsebuje preveč kisline / ugotoviti količino kisline v snovi kislost snovi / kislina ji škoduje // nav. ekspr. kisla tekočina, zlasti pijača: ne bom pil te kisline 2. kem. snov, ki tvori z bazami soli in reagira kislo: biti obstojen, odporen proti kislinam; jedka kislina; močna, razredčena kislina; vodne raztopine kislin; kisline in lugi / anorganske, organske kisline; askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa; citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone; čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem; dvobazna kislina; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja; ogljikova kislina; solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ◊ agr. jabolčna, vinska kislina; med. želodčna kislina solna kislina, ki jo izločajo posebne želodčne celice ♪
  18.      kjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? odkod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik 2. ekspr., navadno v zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času 3. ekspr., navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako 4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil ● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); redko kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove ♪
  19.      kládivar  tudi kladívar -ja m (ā; ȋ) 1. ekspr. kovač: kladivarji in rudarji / za kladivarja se boš kmalu izučil 2. vznes., s prilastkom kdor ima nadpovprečno voljo, sposobnost voditi druge: bil je kladivar koroškega slovenstva; kladivar usode ◊ strojn. mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi ♪
  20.      kládivce  tudi kladívce -a s (á; ȋ) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku ◊ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; muz. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno ♪
  21.      kláti  kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́) 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati // ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti ● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo kláti se ekspr. zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži klán -a -o: klane deščice ♪
  22.      klávec  -vca m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s klanjem (domačih) živali: dolga leta je bil klavec / klavec prašičev, živine ♪
  23.      klavicímbal  -a m (ȋ) muz. čembalo: v kotu sobe je stal klavicimbal; udarjala je po tipkah klavicimbala ♪
  24.      klavírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba ♪
  25.      klejênje  tudi kléjenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od klejiti: klejenje papirja, platna / stroj za klejenje ♪

   1.966 1.991 2.016 2.041 2.066 2.091 2.116 2.141 2.166 2.191  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA