Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rita (9-33)

9.      avtoritárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev ♪
10.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
11.      avtoritatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede ♪
12.      británika  -e ž (á) nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko ♪
13.      británski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo ♪
14.      fríta  -e ž (ȋ) kem. lahko taljiva zmes silikatov za proizvodnjo emajla ♪
15.      fritáti  -ov m mn. (ȃ) gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati ♪
16.      hárita  -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
17.      iritácija  -e ž (á) knjiž. vznemirjanje, draženje: konferenca je dala povod za iritacijo / iritacija sluznice ♪
18.      káritas  ž neskl. (ȃ) 1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita / ustanoviti karitas 2. knjiž., redko ljubezen do sočloveka ♪
19.      karitatíven  -vna -o prid. (ȋ) v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene ♪
20.      korítar  -ja m (ȋ) slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji ♪
21.      korítarstvo  -a s (ȋ) slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo ♪
22.      korítast  -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč ♪
23.      moritát  -a m (ȃ) lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino: srednjeveški moritati ♪
24.      moritáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na moritat: moritatni pevec / moritatna balada ♪
25.      pritacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel ♪
26.      pritajênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost ♪
27.      pritajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar // delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje 2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati pritajeváti se 1. delati se manj opaznega, manj vidnega: pritajevali so se za gostim grmovjem / ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem 2. ne izražati, kazati svojih misli, nazorov: pred njim se pritajuje; dovolj smo se lagali in pritajevali pritajujóč -a -e: čakal je, pritajujoč dihanje pritajeván -a -o: pritajevan vzdih; pritajevana bolečina ♪
28.      pritajíti  -ím dov., pritájil (ȋ í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti ♪
29.      pritákati  -am nedov. (ȃ) 1. prilivati: vodo pritakati vinu 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile ♪
30.      pritakníti  in pritákniti -em dov. (ȋ á) 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika pritakníti se in pritákniti se 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl ∙ ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil ♪
31.      pritálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh ● ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne ♪
32.      pritanéj  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem // prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju ♪
33.      pritápati  -am tudi pritapáti -ám dov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209