Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rita (26-50)



  1.      pritajênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost
  2.      pritajeváti  -újem nedov.) 1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar // delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje 2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati pritajeváti se 1. delati se manj opaznega, manj vidnega: pritajevali so se za gostim grmovjem / ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem 2. ne izražati, kazati svojih misli, nazorov: pred njim se pritajuje; dovolj smo se lagali in pritajevali pritajujóč -a -e: čakal je, pritajujoč dihanje pritajeván -a -o: pritajevan vzdih; pritajevana bolečina
  3.      pritajíti  -ím dov., pritájil ( í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti
  4.      pritákati  -am nedov. () 1. prilivati: vodo pritakati vinu 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile
  5.      pritakníti  in pritákniti -em dov. ( á) 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika pritakníti se in pritákniti se 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl ∙ ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil
  6.      pritálen  -lna -o prid. () ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tlehekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne
  7.      pritanéj  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem // prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju
  8.      pritápati  -am tudi pritapáti -ám dov.; á ) ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo
  9.      pritapljáti  -ám dov.) ekspr. tiho priti: bosa pritaplja v sobo
  10.      pritávati  -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel
  11.      puritánec  -nca m () 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec
  12.      puritanízem  -zma m () 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem
  13.      puritánka  -e ž () ženska oblika od puritanec: bila je dosledna puritanka
  14.      puritánski  -a -o prid. () nanašajoč se na puritance ali puritanstvo: puritanske ideje / puritanska družba, vzgoja
  15.      puritánstvo  -a s () 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci
  16.      samaritán  -a m () knjiž. kdor iz usmiljenja, sočutja pomaga bolnemu, onemoglemu človeku: postal je samaritan vsega taborišča; samaritan in človekoljub / usmiljeni samaritan
  17.      samaritánka  -e ž () ženska oblika od samaritan: samaritanke so stregle kot prave bolničarke
  18.      samaritánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na samaritane: ovirati koga pri samaritanskem delu / njena samaritanska dobrota je znana 2. zastar. bolničarski: samaritanski poklic; samaritanska služba
  19.      samaritánstvo  -a s () knjiž. opravljanje samaritanskih del, dejanj: znano je njeno samaritanstvo ∙ knjiž. prišla je le iz samaritanstva usmiljenja, sočutja
  20.      senjoríta  in señoríta -e [-njo-] ž () v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples
  21.      stritarjánski  -a -o prid. () tak kot pri Stritarju: stritarjansko svetobolje
  22.      štíritákten  -tna -o prid. (-) 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib
  23.      teritál  -a m () tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala
  24.      vélikobritánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na Veliko Britanijo: velikobritansko ozemlje / velikobritanska politika
  25.      zarítati  -am dov. () večkrat suniti z zadnjima nogama nazaj: konji na dvorišču so nemirno zaritali

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA