Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rile (368-392)


  1.      prhútniti  -em dov. (ú ȗ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: zadeta kokoš je še nekajkrat prhutnila in poginila; labod prhutne s perutmi // prhutajoč prileteti, odleteti: jereb je prhutnil iz listja; v sobo je prhutnil netopir ♪
  2.      pri...  ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen ♪
  3.      pribíti  -bíjem dov., pribìl (í ȋ) 1. z žebljem, žeblji pritrditi: pribiti desko, podplat; vse je tako res, kot bi pribil / pribiti razglas na plot; pribiti na križ / ekspr. močna eksplozija ga je pribila k tlom vrgla na tla / pribiti z žeblji 2. odločno reči, nepreklicno izjaviti: predsednik je pribil, da sta samo dve izbiri; ponovno je pribil, da je vreme z gotovostjo mogoče napovedati le za tri dni; ničesar ne bomo prosili, je pribil / pribiti je treba, da je bila udarna sila tedaj že zlomljena povedati, poudariti; publ. vojna je pribila dejstvo, kako važna je enotnost potrdila; ekspr. dolžen sem mu, je pribil svojo odločitev utemeljil, podprl 3. povečati vsoto za določen znesek: pribiti k ceni stroške prevoza, skladiščenja / pribiti taro čisti teži prišteti, pridati pribít -a -o: pribiti in prilepljeni podplati ∙ sedela, stala je kot pribita mirno, nepremično; to je (kot) pribito, da gremo popolnoma gotovo; kar reče, drži kot pribito je nepreklicno ♪
  4.      pribrenčáti  -ím dov., pribrénči in pribrênči; pribrénčal in pribrênčal (á í) brenčeč prileteti: čebele, muhe pribrenčijo / ekspr. še nekaj krogel je pribrenčalo mimo njega / ekspr. po cesti je pribrenčal avtomobil hitro pripeljal ♪
  5.      pribrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) brneč prileteti: čmrlj je pribrnel na cvet / ekspr. krogle so mu pribrnele okoli ušes / ekspr. pred hišo je pribrnel avtomobil brneč pripeljal ♪
  6.      pricvíliti  -im dov., pricvilíla tudi pricvílila (í) cvileč priti: pes je pricvilil v hišo / ekspr.: svinčenke so pricvilile do njih cvileč priletele; tramvaj je pricvilil izza ovinka cvileč pripeljal ♪
  7.      prifrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. frčeč prileteti: golobi so prifrčali na trg / kamen mu je prifrčal mimo ušes / pog. prifrčati z letalom pripeljati se ♪
  8.      prifrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) frfotaje prileteti: ptice so prifrfotale in sedle na drevo / ekspr. prifrfotala je v sobo lahkotno, hitro prišla ♪
  9.      prifrléti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. frleč prileteti: metulj je prifrlel na cvet ♪
  10.      prijádrati  -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti: prijadrati do pristanišča; komaj so prijadrali skozi ožino, že je nastal vihar / po reki je prijadrala ladja priplula z razpetimi jadri / ekspr.: čez travnik je prijadral metulj počasi priletel; od vzhoda so prijadrali beli oblaki 2. ekspr. dostojanstveno priti: samozavestno je prijadrala v sobo / prijadral je za dekletom v mesto prišel ● žarg. brez popravnega izpita je prijadral do mature končal zadnji razred (srednje šole); ekspr. zbor je prijadral do konca sezone je kljub težavam končal sezono; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril ♪
  11.      prikričáti  -ím dov. (á í) kričeč priti: otroci so prikričali po klancu / ekspr. v raztegnjeni jati so prikričali žerjavi kričeč prileteli ♪
  12.      prilágati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven prilágati se zastar. prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju ♪
  13.      primázati  -mážem dov., primázala in primazála (á ȃ) 1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži 2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes ● pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; žarg., šol. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora primázan -a -o: iz jeze primazana klofuta ∙ nar. pod nos primazani brki prilepljeni ♪
  14.      pripeljáti  -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal // vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem 2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak // priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno 4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel 5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / bohemsko življenje ga je pripeljalo v smrt // narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti ● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil pripeljáti se ekspr. prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev ● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel pripelján -a -o: do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod ♪
  15.      pripísati  in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í) 1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti 2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici ● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv pripísan -a -o: pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.] ♪
  16.      pripisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen ♪
  17.      priplávati  -am dov. (ȃ) plavajoč priti: izpod skale priplava postrv; priplavati do brega / ekspr. na nebo priplava mesec / ekspr. čez travnik je priplaval metulj počasi priletel / ekspr.: z gore je priplaval glas zvonov se je zaslišal; od nekod je priplaval vonj po senu se je razširil // ekspr. lahkotno, mirno priti: na oder je priplavala baletka ● ekspr. njena slika mu pogosto priplava pred oči pogosto si jo predstavlja; pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan ♪
  18.      priplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi priplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti: ladja priplove v pristanišče; pripluti na odprto morje 2. knjiž. prileteti: letalo je priplulo z daljnega severa ♪
  19.      pripréti  -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste 3. jur. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden ● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno ◊ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje pripŕt -a -o: priprta vrata ∙ publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte ♪
  20.      priprhútati  -am dov., tudi priprhutála (ū) prhutajoč prileteti: mimo okna je priprhutal netopir ♪
  21.      priríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca ♪
  22.      prisodíti  in prisóditi -im dov. (ȋ ọ́) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen 2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora // redko dati, dodeliti: nagrado so prisodili češkoslovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo 3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko ● redko prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo prisójen -a -o: prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno ♪
  23.      prisójati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja ♪
  24.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  25.      priščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok ♪

   243 268 293 318 343 368 393 418 443 468  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA