Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rile (18-42)



  1.      dvókrílen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve krili: dvokrilna omara; dvokrilno okno; dvokrilna vrata / dvokrilno letalo
  2.      dvorílec  -lca [tudi c] m () redko dvorljivec
  3.      eléktrovarílec  in eléktro varílec -lca [tudi c] m (ẹ̑-) kdor se poklicno ukvarja z varjenjem z električnim tokom
  4.      enakokrílec  -lca m () nav. mn., zool. kljunate žuželke z dvema paroma enakih prozornih kril, Homoptera
  5.      ênokrílen  -lna -o prid. (ē-) ki ima eno krilo: enokrilna omara; enokrilno okno; enokrilna vrata / enokrilno letalo
  6.      febrílen  -lna -o prid. () med. ki ima visoko telesno temperaturo, vročinski: febrilen bolnik / febrilni stadij bolezni; pren. za vsa pisateljeva dela je značilna febrilna rahločutnost in prizadetost
  7.      gorílec  -lca [tudi c] m () 1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku 2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec
  8.      gorílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gorenje: gorilni plin, špirit; gorilne snovi; gorilno olje / gorilna vrednost lesa uporabnost lesa za gorenjefiz. gorilni element kos jedrskega goriva v reaktorju; teh. gorilna šoba šoba gorilnika ali gorilca
  9.      govorílen  -lna -o prid. () ki se uporablja za govor, govorjenje: govorilni organi; govorilne mišice ◊ ptt naglavna govorilna garnitura; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši; teh. govorilna cev cev za prenašanje govora iz enega prostora v drugega, zlasti na ladjah, letalih
  10.      grílec  -lca m () nar. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom; grilček: grilci in kanarčki
  11.      gverílec  -lca m () kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
  12.      hrabrílen  -lna -o prid. () s katerim se hrabri: hrabrilen glas; rekel mu je nekaj hrabrilnih besed / odgovori so bili hrabrilni; sedanji položaj je hrabrilen
  13.      izparílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro
  14.      ježerílec  -lca [tudi c] m () nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala
  15.      kožekrílec  -lca m () nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma kožnatih prozornih kril, od katerih je zadnji par veliko manjši od sprednjega, Hymenoptera: sršeni, ose, čmrlji in drugi kožekrilci
  16.      kratkokrílec  -lca m () nav. mn., zool. hrošči s kratkimi krili, Staphylinidae: kratkokrilci in mravlje
  17.      krílec  -lca m () šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu: krilci so dobro pomagali obrambi in napadu / desni, levi krilec
  18.      krílen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na krilo1: krilna kost; lepa krilna peresa / krilna vrata / krilni napad / krilni vojaki ◊ muz. krilni rog krilovka; strojn. krilna črpalka ročna črpalka, ki ima nihajoči bat; krilna matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale; šport. krilni igralec igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; um. krilni oltar tridelni gotski oltar z gibljivima stranskima deloma
  19.      krílen 2 -lna -o () pridevnik od krilo2: krilni žep
  20.      kurílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kurjenje: konec kurilne dobe / kurilni plin; kurilna naprava naprava za pridobivanje toplote iz goriva; kurilna vratca vratca kurišča; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafteteh. kurilna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju
  21.      merílec  -lca [c in lc] m () 1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu 2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa ◊ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek
  22.      merílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu ♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav
  23.      mezdrílen  -lna -o prid. () usnj. ki se uporablja za mezdrenje: mezdrilni nož, stroj
  24.      mirílec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor miri, pomirja: mirilci so preprečili prepir in pretep
  25.      mirílen  -lna -o prid. () knjiž. pomirjevalen: mirilno zdravilo

   1 18 43 68 93 118 143 168 193 218  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA