Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rila (1.651-1.675)


  1.      razgrínjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ∙ publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla ♪
  2.      razgrníti  in razgŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso 3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe // razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti 4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti ♦ urb. razgrniti zazidalni načrt 5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle 2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi ● knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo razgŕnjen -a -o: razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi ♪
  3.      raziskríti  -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ȋ í) povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg raziskríti se 1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo 2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile ♪
  4.      razjáriti  -im dov. (ā ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: novica je vaščane razjarila; s posmehovanjem ga je še bolj razjarila; fant se je razjaril in le težko so ga pomirili; razjariti se na koga, nad kom / še tega ne zasluži, se je razjaril razjárjen -a -o: razjarjen človek; razjarjen je odšel domov; razjarjena žival; prisl.: razjarjeno odgovarjati ♪
  5.      razkóšen  -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena / razkošno življenje 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena / razkošen občutek sreče zelo velik razkóšno prisl.: razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje ♪
  6.      razkrínkati  -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
  7.      razkríti  -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
  8.      razkuríti  in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
  9.      razletéti se  -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í) 1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti // pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili / njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili 2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti ● ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila ♪
  10.      rázlog  -óga m (á ọ́) navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni / kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok / brez razloga se jeziš ♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi ♪
  11.      razméra  -e ž (ẹ̑) nav. mn., navadno s prilastkom 1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere; gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske, kulturne, politične razmere; razmere v znanosti // kar je opredeljeno z določenimi dejstvi na kakem območju in more vplivati na kako dejavnost: podnebne, vremenske razmere; poročilo o snežnih razmerah / prometne razmere v turistični sezoni 2. publ. mera, razsežnost: bazen olimpijskih razmer / stavka je zavzela velike razmere ● zastar. njuna razmera je bila skrivnost njuno ljubezensko razmerje; publ. v razmerah popolne svobode in neodvisnosti v popolni svobodi in neodvisnosti; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire ♪
  12.      razmérje  -a s (ẹ̑) 1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu 2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje // zunajzakonski odnosi moškega in ženske, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in cerkvijo / dobra medčloveška razmerja // v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja // v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka 4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju 5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi ◊ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jur. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; lingv. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin ♪
  13.      razmrcváriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je razmrcvarila roko razmrcvárjen -a -o: biti razmrcvarjen; razmrcvarjena noga ♪
  14.      razpénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
  15.      razperílo  -a s (í) teh. priprava za razperjanje: razperilne klešče in druga razperila ♪
  16.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
  17.      razplêsti  -plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é) 1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček 2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine; korenine so se razpletle na vse strani 3. lit. postopno končati dogajanje: avtor razplete zgodbo v romanu / zaplesti in razplesti dramsko dogajanje ● ekspr. razplesti kako misel razviti; ekspr. razplesti uganko rešiti, razrešiti razplêsti se ekspr. iziti se, končati se: vsi so čakali, kako se bo stvar razpletla; vse se je srečno razpletlo // postati jasen, razjasniti se: položaj se je končno razpletel ● ekspr. ob tem dogodku se je razpletla anekdota je nastala, se je razširila; ekspr. po večerji se je razpletel pogovor začeli so govoriti, se pogovarjati razpletèn -êna -o: razpleteni lasje; korenine so razpletene globoko v tleh; žile so razpletene po telesu ♪
  18.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪
  19.      razpòn  -ôna m (ȍ ó) 1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona 2. navadno s prilastkom razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika ● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko ◊ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma ♪
  20.      razprostírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah ∙ ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši razprostírati se s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino 2. nav. ekspr. prihajati na kako površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence razprostirajóč -a -e: okoli gradu razprostirajoči se vrtovi ♪
  21.      razprostréti  -strèm dov., razprostŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostreti zemljevid / ptič je razprostrl peruti in vzletel / razprostreti dlani; razprostrla je roke v objem razširila / knjiž. tulipan je razprostrl cvet se je razcvetel // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostreti odejo po travi ∙ ekspr. drevo je široko razprostrlo veje ima dolge, široke veje 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostreti lan, zrnje, da se suši razprostréti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez senožeti so se razprostrle velike sence / po nebu so se razprostrli temni oblaki; pren. nad trgom se je razprostrla noč 2. postati viden, pokazati se: pred njim se je razprostrl nov svet / tukaj se razprostre najlepši del doline je razprostŕt -a -o: razprostrt časopis; razprostrt pavji rep; razprostrte peruti; razprostrta preproga ♦ bot. razprostrta relika; razprostrta zvončnica travniška rastlina z modrimi cveti v latastem socvetju, Campanula patula ♪
  22.      razrástek  -tka m (ȃ) kar zraste, požene iz istega mesta na steblu, korenini: bujni razrastki na deblu / metličasti, pahljačasti razrastki // ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: mesto stoji na enem od razrastkov gore ♪
  23.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  24.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  25.      razstréti  -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo // razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja razstŕt -a -o: pred posteljo razstrta koža ♪

   1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA