Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ria (326-350) 
- fundácija -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija ♪
- fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
- gága -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov ♪
- garantírati -am dov. in nedov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke ● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan garantíran -a -o: garantirani izdelki / garantirana preskrba ♪
- gárda -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi
interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
- gastaldíja -e ž (ȋ) zgod. upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu: tolminska gastaldija ♪
- gén -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov ♪
- gladíšnik -a m (ȋ) bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria ♪
- glasóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba zahteva, zlasti v sopranih, velik glasovni obseg; pevka z zavidljivo glasovno višino ♦ lingv. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov; lit. glasovna figura posebej izbrani in uporabljeni glasovi za pesniško izražanje glasóvno prisl.: glasovno bleščeč ♪
- glédanje -a s (ẹ́) glagolnik od gledati: gledanje in poslušanje / pozorno gledanje; gledanje televizijskih sporedov / dve gledanji sta prišli do izraza; otresti se primitivnega gledanja na industrializacijo; kritično gledanje; različna ideološka gledanja na svet ♦ biol. binokularno gledanje gledanje z obema očesoma ♪
- gledé prisl. (ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro // izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede ♪
- gledíčija -e ž (ȋ) vrtn. okrasno drevo z močnimi trni in drobnimi zelenkastimi cveti v grozdih, Gleditschia triacanthos ♪
- glógov -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm; glogov les; glogova palica ♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi ♪
- glôrija in glórija -e ž (ó; ọ́) 1. svetniški sij, gloriola: zlata glorija mu obdaja glavo; pren., knjiž. nadel si je glorijo junaka // knjiž. sij, blišč, žar: vsa cerkev je bila v svetli gloriji; sonce obliva drevje z večerno glorijo; glorija sončnega zahoda 2. ekspr. slava, čast, priznanje: v vsej gloriji se je čutil nesrečnejšega kot prej; iron. to je pomenilo konec njegove glorije / pog. sprejeli so ga z veliko glorijo z velikimi slavnostmi, s poveličevanjem ◊ alp. mavričast sij ob človekovi senci na nizko ležeči megli; rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Gloria ♪
- gmôten 1 -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na materialno osnovo za življenje, na življenjsko raven: izboljšati gmotni položaj v deželi; upoštevati je treba tudi gmotne razmere učenca; ugodno gmotno stanje / išče le gmotne koristi; življenje brez gmotnih skrbi / gmotna škoda na materialu, materialna // nanašajoč se na denarna sredstva: za novo šolo bo potrebna izdatna gmotna pomoč občine; bila je v hudi gmotni stiski / za gradnjo so porabili mnogo gmotnih sredstev gmôtno prisl.: gmotno si je precej opomogel; gmotno podpirati koga; gmotno preskrbljen ♪
- góba -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae // v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po
eksploziji atomske bombe 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana ● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno ♪
- góbar -ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar ♪
- gólšec -šca [u̯š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec ♪
- gónja -e ž (ọ́) 1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji 2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo; časopisna, politična gonja; gonja proti novemu zakonu / ekspr. proti škodljivim ptičem so uprizorili pravo gonjo 3. ekspr., v zvezi z za pretirano prizadevanje za dosego česa: gonja za dobičkom, za materialnimi dobrinami; gonja za uživanjem 4. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca; pogon: gonja se je pričela / lovska gonja / tiha gonja 5. nar. severovzhodno pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: čez potok so vodile stare, zaraščene gonje ♪
- gospodár -ja m (á) 1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar // s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so dobri, slabi gospodarji; znan je kot skrben, spreten gospodar 2. kdor ima, izvaja oblast: tu je samo on gospodar; ekspr. pokazal se je gospodarja; mogočen, neomejen gospodar; tuji gospodarji ∙ ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospodar nisem od nikogar odvisen // z rodilnikom kdor kaj obvlada, ima v oblasti: biti gospodar svetovnega trga; gospodar položaja / zna biti gospodar svojih čustev 3. raba peša delodajalec: to je njegov gospodar; ima dobrega gospodarja; razmerje med gospodarjem in delavcem / ekspr. menjati gospodarja službo ♪
- gospodáriti -im nedov. (á ȃ) 1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti; oče je dobro, pošteno gospodaril; s svojim imetjem slabo gospodari; varčno gospodariti; gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga // biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin 2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci; v hiši gospodarijo ženske; ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril; gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt ♪
- gospodárstvo -a s (ȃ) 1. proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin: obnoviti, razvijati gospodarstvo; voditi gospodarstvo v državi; narodno, svetovno gospodarstvo; gospodarstvo posameznih dežel; decentralizacija, organizacija gospodarstva; posamezne panoge gospodarstva; problematika, struktura, zmogljivost gospodarstva; dohodki iz gospodarstva; kriza v gospodarstvu / državno gospodarstvo // s prilastkom določeno področje v takem proizvajanju: energetsko, gozdno, lesno, vodno gospodarstvo / stanovanjsko gospodarstvo / Gozdno gospodarstvo Nazarje // s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: sistem dirigiranega gospodarstva; načrtno gospodarstvo / družbeno, kapitalistično, socialistično gospodarstvo 2. redko posestvo, kmetija: gospodarstvo je prevzel najstarejši sin / ostal je doma in se
ukvarja z gospodarstvom z obdelovanjem kmetije ◊ agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo; ekon. blagovno, denarno gospodarstvo; ekstenzivno gospodarstvo; menjalno gospodarstvo ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; naturalno gospodarstvo v katerem se ne uporablja denar ♪
- gotòv -óva -o prid. (ȍ ọ́) 1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki: na policah so stali že gotovi čevlji; knjiga bo kmalu gotova napisana, natisnjena; obleka še ni gotova narejena, sešita; večerja je gotova skuhana, pripravljena / na razpolago so vam jedi po naročilu in gotove jedi že pripravljene jedi // v povedni rabi ki konča, opravi kako delo: danes bom bolj pohitel, pa bom jutri gotov; s pripravami, z beljenjem so gotovi; z zidanjem hiše bo kmalu gotov / pri zdravniku sem bil hitro gotov sem hitro opravil, uredil / pog. kar pojdimo, smo že gotovi napravljeni, oblečeni 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede a) uresničitve, nastopa, obstajanja: čaka ga gotov uspeh; razdor med njimi je gotov; šel je v gotovo pogubo; rešil ga je gotove smrti / ta zaslužek je gotov, drugi pa niso; vsak mesec ima gotovo plačo / njegov odhod je gotov sklenjen,
odločen b) resničnosti, pravilnosti: ta letnica ni čisto gotova; meni je to reč kot gotovo pripovedoval sosed / gotova znamenja nosečnosti zanesljiva, jasna c) varnosti, uspešnosti: njegov položaj ni nič kaj gotov; gotova naložba; naša bodočnost ni preveč gotova // pog., v povedni rabi ki glede česa popolnoma izključuje omahovanje med pozitivno in negativno možnostjo; prepričan, trden: bil je gotov zmage; tega (si) nisem popolnoma gotov; zdaj so gotovi, da je pobegnil; niti za trenutek ni bil gotov, kaj bo z njim / sovražnik ni bil čisto gotov, kakšno vojsko ima pred seboj ni vedel natančno 3. prepričan o svoji moči, sposobnosti: potrebna je še ena vaja, da bomo bolj gotovi // samozavesten, odločen: všeč jim je bil njegov gotovi nastop / glas ji je bil čedalje manj gotov in ji je začel drhteti 4. ki obstaja v gotovini: gnojilo so oddajali le za gotovo plačilo; star. nima gotovega premoženja / plačati z gotovim denarjem z gotovino 5. neustalj., z
oslabljenim pomenom določen, neki, nekateri: gotovi ljudje zmeraj kritizirajo; do gotove mere si ga lahko privoščiš; o gotovih stvareh je bolje molčati ● pog. njegova izvolitev je gotova stvar prav gotovo bo izvoljen; preg. dolga bolezen, gotova smrt gotóvo 1. prislov od gotov: na ta način se da najbolj gotovo ugotoviti, kako se ptice selijo; glas mu je zvenel gotovo in mirno / zabij še en žebelj, da bo bolj gotovo držalo 2. nav. ekspr. izraža a) prepričanost o čem: takemu delu gotovo ne bo kos; gotovo niso oni krivi; prav, skoraj gotovo je zamudil; on je gotovo najhitrejši v teku pri nas; tega denarja je gotovo vreden / redko ta gotovo lepa pesem je zaradi slabega izvajanja izgubila svojo vrednost res lepa b) v povedni rabi podkrepitev trditve: gotovo je, da o tem ne bi smel javno govoriti; gotovo je, da bolj revno ne živi nihče v vasi c) nepreklicnost česa: gotovo bom naredil do jutri; počakaj me, gotovo pridem / za gotovo vam bom prinesel
pismo zagotovo 3. v medmetni rabi izraža a) nepreklicnost česa: vrnem vam z obrestmi, gotovo; »ali mi boste naredili okvir do jutri?« »Gotovo, nič ne skrbite.« b) soglasje, pritrditev: »tega ne bi smel reči.« »Gotovo, predaleč je šel.«; gotovo, to se ne bi spodobilo gotóvi -a -o sam.: priti na gotovo ko je že vse pripravljeno, narejeno; o tem ne vem nič gotovega nimam zanesljivih podatkov; star. nima nič dolga, pa še precej gotovega pod palcem gotovine ♪
- grábež -a m (ȃ) 1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja 2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop 3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar 4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna ♪
- grabílnik -a m (ȋ) 1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala: grabilnik se je pokvaril; bager grabilnik 2. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju; grabeljnik ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426 
