Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (976-1.000)


  1.      reprezentatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost ♪
  2.      reprezentíranje  -a s (ȋ) knjiž. predstavljanje, zastopanje: prizadevati si moramo za primerno reprezentiranje naše kulture v tujini ♪
  3.      reprezentírati  -am nedov. (ȋ) imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja ● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis ♪
  4.      reprezentováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. predstavljati, zastopati: na shodu je reprezentoval svojo stranko ♪
  5.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
  6.      sámopostréžen  -žna -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.: pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini ♪
  7.      sámopostréžnica  -e ž (ȃ-ẹ̑) samopostrežna trgovina: vlomili so v samopostrežnico; dobiti novo samopostrežnico ♪
  8.      samorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor ♪
  9.      siloréznica  -e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice ♪
  10.      slamorézec  -zca m (ẹ̑) 1. kdor reže slamo: slamorezec se je utrudil 2. ekspr. kdor vsebinsko prazno govori: težko je poslušal tega slamorezca ♪
  11.      slamorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) ki je za rezanje slame: slamorezna rezila ♦ agr. slamorezna kosa preprosta slamoreznica z rezilom v obliki kose ♪
  12.      slamoréznica  -e ž (ẹ̑) stroj za rezanje slame, sena: poganjati slamoreznico; zrezati krmo s slamoreznico ♪
  13.      slamoréznik  -a m (ẹ̑) agr. stroj za rezanje slame, sena: slamoreznik in puhalnik ♪
  14.      sòvpréžen  -žna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani ♪
  15.      spodrezati  ipd. gl. izpodrezati ipd. ♪
  16.      sréz  -a m (ẹ̑) v stari Jugoslaviji politični okraj: pregnali so ga v drug srez ♪
  17.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj ♪
  18.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu ♪
  19.      srežén  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: sreženi sneg ♪
  20.      sréžiti se  -im se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) spreminjati se v srež: sneg se sreži ♪
  21.      sréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) srežast: hoditi po srežnatem snegu ♪
  22.      steklorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar ♪
  23.      strézav  -a -o prid. (ẹ́) nar. zahodno trezen: malokdaj je strezav ♪
  24.      streznítev  tudi iztreznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev ♪
  25.      strézniti  -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA