Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (776-800)


  1.      prerèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati prerez jabolka; prerez kože, kruha; oblika, površina prereza / navpični, prečni, vzdolžni prerez; pravokotni, trikotni prerez / slika predmeta v prerezu ♦ geol. geološki prerez ki kaže geološko zgradbo 2. pregled: podati prerez društvenega dela; prerez skozi novejšo slovensko liriko / program prireditve je prerez najboljšega 3. glagolnik od prerezati: pri prerezu se mu je palica razklala ♪
  2.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  3.      prerézavka  in prerezávka -e ž (ẹ́; ȃ) nar. trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni ♪
  4.      prerézek  -zka -o prid. (ẹ́) 1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje 2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba prerézko prisl.: prerezko je zagovarjal svoje nazore ♪
  5.      prerézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prerez: prerezna ploskev / prerezni prikaz kake dejavnosti na razstavi pregledni ∙ knjiž. pisatelj popisuje prerezne ljudi povprečne ♪
  6.      prestrezálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prestrezanje: prestrezalna naprava ♦ voj. prestrezalno letalo lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal ♪
  7.      prestrezálo  -a s (á) agr. del priprave, stroja, s katerim se zajame, loči pridelek pri spravilu ali dodelavi: večina izkopalnikov ima prestrezala raznih oblik; kosilnica s prestrezalom ♪
  8.      prestrézanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi; naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal ♪
  9.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast ♪
  10.      prestrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za prestrezanje: prestrezni jarek, žleb; prestrezne mreže ♦ geom. prestrezna ravnina ravnina, ki zapira pot svetlobnim žarkom ♪
  11.      prestréznik  -a m (ẹ̑) voj. lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal ♪
  12.      prezadolžênost  -i [u̯ž] ž (é) stanje prezadolženega človeka: prezadolženost kmetov / prezadolženost gospodarstva ♪
  13.      prezadolžítev  -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od prezadolžiti se: prezadolžitev kmeta / prezadolžitev posestva ♪
  14.      prezadolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., prezadólži se; prezadólžil se (ȋ í) preveč se zadolžiti: kmet se je prezadolžil / gospodarstvo se je prezadolžilo prezadolžèn -êna -o: prezadolžen kmet; posestvo je bilo prezadolženo ♪
  15.      prezahtéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč zahteven: prezahtevni bralci, poslušalci / knjiž. to je zame prezahtevno delo ♪
  16.      prezahtévnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost prezahtevnega človeka: prezahtevnost učiteljev / knjiž. prezahtevnost učbenikov ♪
  17.      prezakúrjen  -a -o prid. (ú) pog. preveč ogret, preveč segret: prezakurjena soba ♪
  18.      prezál  -a -o prid. (ȃ) star. zelo lep: prezalo dekle / prezal vzorec ♪
  19.      prezamúden  -dna -o prid. (ū) preveč zamuden: to delo je prezamudno prezamúdno prisl., v povedni rabi: prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko ♪
  20.      prezanìč  prid. neskl. (ȉ) ekspr., v povedni rabi preslab: ne prehitevaj, pot je prezanič; prisl.: ne more vstati, prezanič se počuti ♪
  21.      prezanimív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika prezanimívo prisl.: prezanimivo pripovedovati ♪
  22.      prezapeljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati ♪
  23.      prezapletèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč zapleten: prezapleteno vprašanje / prezapleteno izražanje / prezapleten značaj ♪
  24.      prezaposlèn  -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. (ȅ é; ȏ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati ♪
  25.      prezaposlênost  tudi prezapôslenost -i ž (é; ȏ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA