Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rez (738-762)
- osréžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) povzročiti, da se naredi srež: mraz je osrežil sneg; hribi so se osrežili / obrvi so se mu od vlage osrežile osréžen -a -o: osreženi vrhovi gor ♪
- paréza -e ž (ẹ̑) med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost: pareza glasilk; pareza možganskih živcev ♪
- píkrež -a m (ȋ) ekspr. piker človek: ta pikrež jo je kar naprej zbadal ♪
- pobréžen -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: pobrežni kraji / pobrežno sprehajališče ♪
- pobréžje -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: z grmovjem poraslo pobrežje / morsko pobrežje / prebivalci istrskega pobrežja / opazovati s pobrežja ribiče ♪
- pobréžnik -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. velike močvirske ptice, ki gnezdijo na tleh, Charadriiformes ♪
- podrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. (večkrat) narahlo dregniti: podrezati koga, da se zbudi / s palico podrezati po žerjavici; pren., ekspr. sovražnik se je umaknil, ko smo mu podrezali v gnezdo 2. ekspr. posredovati, zavzeti se: podrezati pri vplivnih znancih; nekoliko podrezaj, pa se bo uredilo ♪
- podrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) redko spodrezati: podrezati drevo / podrezati krilo skrajšati ◊ vet. podrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino podrézan -a -o: podrezani brki ♪
- podrezováti -újem nedov. (á ȗ) redko spodrezovati: podrezovati drevesa / podrezovati repe konjem rezati ♪
- pogrèz -éza m (ȅ ẹ́) redko 1. glagolnik od pogrezniti: pogrez podmornice 2. poglobljeno mesto: sredi travnika je bil naraven pogrez ♪
- pogrezálo -a s (á) gled. naprava, ki omogoča odpiranje in pogrezanje dela odrskih tal: montirati, spustiti pogrezalo; pogrezalo v pododrju ♪
- pogrézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od pogrezati: hitro pogrezanje / pogrezanje jame, tal / pogrezanje v dolgove / pogrezanje v branje ♪
- pogrézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah // spravljati, pehati: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove pogrézati se nav. ekspr. 1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja / pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase ● ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada pogrezajóč -a -e: pogrezajoča se ladja ♪
- pogrézen -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na pogrezanje: pogrezna naprava ♪
- pogrezljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da pogrezniti: pogrezljiva tla / pogrezljivi šivalni stroj ♦ gled. pogrezljivi oder oder, pri katerem se tla lahko pogreznejo ♪
- pogréznica -e ž (ẹ̑) gled. odprtina v odrskih tleh: montirati pogrezalo v pogreznico; velikost pogreznice ♪
- pogrézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak // redko narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročitev stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga je pogreznila v spanje; pogrezniti se v nezavest; vas se je pogreznila v tišino // spraviti, pahniti: spoznanje ga je pogreznilo v grozo; sporočilo ga je pogreznilo v obup; pogrezniti se v žalost pogrézniti se nav. ekspr. 1. postati nižji: blazine so se pod njim kar pogreznile /
tla so se ponekod pogreznila // pomakniti se v navpični smeri navzdol: hiša se je nekoliko pogreznila / do kolen se je pogreznil v sneg / v mehkem naslanjaču se je globoko pogreznil; čoln se je pogreznil potonil, potopil 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: znova se je pogreznil v branje; pogrezniti se v delo, učenje / pogreznil se je v svoje misli; od tedaj se je še bolj pogreznil vase ● knjiž. dan se je pogreznil v preteklost minil, se iztekel; izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil nenadoma, nepričakovano; ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram
pogréznjen -a -o: pogreznjen čoln; vas je pogreznjena v temo; pogreznjen v delo; vase pogreznjeni ljudje ♪
- pogréznjenje -a s (ẹ̑) glagolnik od pogrezniti: pogreznjenje tal / pogreznjenje v molk / pogreznjenje v delo ♪
- pogréznjenost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje pogreznjenega: pogreznjenost tal / pogreznjenost v branje / trenutki globoke pogreznjenosti vase ♪
- pogrezováti -újem nedov. (á ȗ) v presledkih pogrezati: pogrezovati in dvigati vedro; kolo se je pogrezovalo v blato ♪
- poprežáti -ím dov., poprêži in popréži; poprêžal in popréžal (á í) krajši čas prežati: poprežati na sovražnika / previdno je poprežal, če bi bila kje straža ♪
- porézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
- porezgetávati -am [tudi rǝz] nedov. (ȃ) v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva ♪
- porezílnik -a m (ȋ) vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik ♪
- postrézati -am nedov. (ẹ̄) zastar. streči: postrezati z najboljšim vinom / postrezat jim je hodila stara ženica ♪
613 638 663 688 713 738 763 788 813 838