Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (701-725)



  1.      obréza  -e ž (ẹ̑) del knjige, revije, kjer so listi gladko obrezani: knjiga z rdečo, zlato obrezo ♦ obrt. marmorirana obreza
  2.      obrezáč  -a m (á) nar. vzhodno kdor obrezuje peso, repo: pogovori, smeh obrezačev ◊ agr., zool. hrošček s kratkim rilčkom, Rhynchites coeruleus
  3.      obrézanec  -nca m (ẹ̑) v židovskem in muslimanskem okolju kdor je obrezan: v skupini je bilo tudi nekaj obrezancev
  4.      obrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko 2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje // z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezati drevo, trto, vrtnico / obrezati vinograd 3. z rezanjem dati določeno obliko: krpo lepo obrezati; s škarjami obrezati rob 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: obrezati otroka ◊ metal. obrezati ulitek odstraniti robove na ulitku; vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zal. obrezati knjigo obrézati se raniti se s čim ostrim: s črepinjami se je obrezal; obrezala si je roko obrézan -a -o: rdeče obrezana knjiga; lepo obrezana živa meja
  5.      obrezávati  -am nedov. () obrezovati: obrezavati repo / na vrtu je obrezaval drevje
  6.      obrézek  -zka m (ẹ̑) 1. kar odpade pri obrezovanju: obrezki papirja, pese, repe 2. zastar. obreza: knjiga z zlatim obrezkom
  7.      obrezína  -e ž (í) les. obrezlina: na žagi je kupil obrezine za kurjavo
  8.      obrezlína  -e ž (í) les. kar odpade pri obrezovanju lesa: finejši stroji dajejo manj obrezline
  9.      obrezoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor obrezuje: obrezovalec sadnega drevja / po vinogradih se razlegajo vriski obrezovalcev / obrezovalec parkljev, rogov ♦ metal. delavec, ki obrezuje ulitke
  10.      obrezoválen  -lna -o prid. () namenjen za obrezovanje: obrezovalni stroj; obrezovalna priprava ♦ fot. obrezovalni nož
  11.      obrezoválnik  -a m () priprava za obrezovanje: delo z obrezovalnikom
  12.      obrezovánje  -a s () glagolnik od obrezovati: obrezovanje repe / obrezovanje drevja, trt; škarje za obrezovanje / obrezovanje dečkov / obrezovanje knjig ♦ rel. obrezovanje Gospodovo novo leto
  13.      obrezováti  -újem nedov.) 1. z rezanjem delati, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezovati gnile sadeže / obrezovati peso, repo / obrezovati deske 2. z rezanjem odstranjevati: obrezovati poganjke, veje // z rezanjem odstranjevati dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezovati drevesa, živo mejo, trto, vrtnice 3. z rezanjem dajati določeno obliko: obrezoval je gumo na podplatu 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezovati sprednji del kožice na spolnem udu: otroke so obrezovali ◊ vet. obrezovati kopito z nožem odstranjevati odvečno kopitno roževino
  14.      obrezuspéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti brezuspešno: s tem so hoteli obrezuspešiti njegovo delo; obrezuspešiti prizadevanja
  15.      obréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obrežje: obrežna cesta; obrežna mesta / obrežne skale; obrežno blato / obrežna ladja ♦ navt. obrežna plovba obalna plovba
  16.      obréžje  -a s (ẹ̑) svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave // knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja
  17.      odrèz  -éza m ( ẹ́) glagolnik od odrezati: odrez prsta // mesto, kjer je kaj odrezano: na odrezu so se pri palici lepo videle letnice
  18.      odrézanost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. stanje odrezanega: gospodarstvo je trpelo zaradi odrezanosti od inozemstva / občutje osamljenosti in odrezanosti od sveta
  19.      odrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro / odrezali so mu nogo kirurško odstranili / kot podkrepitev: raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal; glavo mi lahko odrežeš, če ni res // z rezanjem odstraniti del česa: kol je predolg, treba ga bo odrezati; odrezati peclje rožam / dati odrezat plašč // z rezanjem ločiti od večje količine: odrezati več kosov blaga; odreži toliko masla, kolikor ga potrebuješ / odrezal mu je kruha in mesa 2. nav. ekspr. onemogočiti dostop do kakega področja, kraja, vzdrževanje zvez z njim: z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja; nasprotnikovo ladjevje jih je odrezalo od kolonij; zapadli sneg jih je popolnoma odrezal od mesta / publ. odrezati dovoz, umik onemogočiti ga z nadzorovanjem poti 3. ekspr. nenadoma prenehati govoriti, igrati: muzikanta sta odrezala / hipoma so odrezali pogovor / dovolj je za nocoj, je odrezal in vstal // ustaviti, prekiniti: nakratko je odrezal njegov napad; to je rekel, da bi odrezal njegovo pripovedovanje 4. publ. opraviti, uspeti: pretvarjal se je, da bi pri njem bolje odrezal; ne vemo, kako bomo v gospodarstvu odrezali drugo leto / pri medu je dobro odrezal dosti ga je pridelal; dosti je iztržil zanj; še slabše bi odrezal, če bi najel drugega še bolj neugodno bi biloekspr. po tej pogodbi so državi odrezali precejšen kos ozemlja vzeli; ekspr. v službi so ga odrezali odstavili s položaja, onemogočili; publ. kot predavatelj je še kar odrezal se je še kar odrezal odrézati se ekspr. 1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost; izkazati se: domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal / nekatere občine se pri dajanju prispevkov niso odrezale jih niso dale dostiekspr. darovalec se je (dobro) odrezal dal je veliko, drago darilo 2. nakratko, učinkovito odgovoriti: ne bi mislil, da se zna tako odrezati; vprašanje ga ni spravilo v zadrego, mojstrsko se je odrezal / kar sami povejte, saj ste dovolj učeni, se je odrezal fantič odrézan -a -o: zaradi poplave odrezani predeli; biti odrezan od sveta; odrezane veje; prisl.: odrezano odgovoriti, reči; odrezano je utihnil
  20.      odrezàv  -áva -o prid. ( á) ki nakratko, učinkovito odgovarja: odrezav fant; sčasoma je postal odrezav / odrezav odgovor; odrezave besede odrezávo prisl.: odrezavo odgovoriti
  21.      odrezávati  -am nedov. () odrezovati: odrezavati konice odrezávati se ekspr. nakratko, učinkovito odgovarjati: lakonično se je odrezaval
  22.      odrezávost  -i ž (á) lastnost odrezavega človeka: znan je po svoji odrezavosti / ekspr. s kratkostjo stavka dati stilu odrezavost
  23.      odrézek  -zka m (ẹ̑) 1. odrezan drobec, kos, nastal zlasti pri izdelovanju česa: pobirati odrezke; papirnati odrezki; uporabni odrezki; odrezki lesa, mesa / kupiti odrezek za krilo ostanek / star. odrezek slanine rezina; iz odrezka stebla so pognale korenine odrezanega kosa 2. redko kupon: odtrgati odrezek pri vstopnici / nagradni odrezki iz časopisov ◊ fin. čekovni odrezek del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku; talon; geom. odrezek na osi osni odsek; ptt odrezek del poštnega obrazca, ki se pri denarnem nakazilu vrne vplačniku kot potrdilo
  24.      odrezováti  -újem nedov.) z rezanjem odstranjevati del česa: odrezovati suhe veje / odrezoval je najlepše kose mesa ∙ ekspr. rečica odrezuje vas od polja loči odrezováti se ekspr. nakratko, učinkovito odgovarjati: zmeraj se je lakonično odrezoval
  25.      omréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok ♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA