Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (576-600)



  1.      dréžica  -e ž (ẹ́) bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella: alpska drežica
  2.      drežnjáti  -ám nedov.) ekspr. godrnjati, sitnariti: kar naprej je nekaj drežnjal // vsiljivo spraševati, ogovarjati; drezati: drežnjati v otroka; bolj ko je drežnjala vanj, manj se je menil zanjo
  3.      drnorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše
  4.      dvórézen  -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑) 1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož; pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo ∙ ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je 2. knjiž. dvoumen, dvosmiseln: dvorezen poklon; dvorezno vprašanje / branje ga je navdajalo z dvoreznimi občutki dvojnimi, dvovrstnimi
  5.      dvóréznik  -a m (ọ̑-ẹ̑) les. skobljič z dvojnim rezilom za gladko in natančno skobljanje
  6.      dvóréznost  -i ž (ọ̑-ẹ̄) lastnost, značilnost dvoreznega: dvoreznost bodala / knjiž. zavedal se je dvoreznosti svojega položaja / dvoreznost morale dvojnost, dvoličnost
  7.      dvóvpréžen  -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) v katerega se vpregata dve živali: dvovprežen koleselj, voz / dvovprežna konja ◊ žel. dvovprežna vožnja vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka
  8.      dvóvpréžnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) voz, v katerega se vpregata dve živali: peljali smo se z dvovprežnikom
  9.      elektroforéza  -e ž (ẹ̑) kem. gibanje naelektrenih, v tekočini razpršenih koloidnih delcev v električnem polju
  10.      ênorézen  -zna -o prid. (ē-ẹ̄ ē-ẹ̑) ki ima rezilo na eni strani: enorezen meč, nož
  11.      ênovpréžen  -žna -o prid. (ē-ẹ̑) v katerega se vprega ena žival: enovprežni voz; enovprežne sani
  12.      ênovpréžnik  -a m (ē-ẹ̑) voz, v katerega se vprega ena žival: peljati se z enovprežnikom
  13.      enuréza  -e ž (ẹ̑) med. nehotno, bolezensko izpraznjevanje mehurja v spanju: imeti enurezo
  14.      fréza  -e ž (ẹ̄) agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju; prekopalnik: uporaba freze v sadovnjakih
  15.      frezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na frezanje: opraviti frezalna dela / frezalni stroj; frezalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik
  16.      frezálnik  -a m () strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik
  17.      frezálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik, rezkar
  18.      frézanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od frezati: frezanje navojev
  19.      frézar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki dela pri frezalnem stroju, rezkar: podjetje potrebuje brusače in frezarje
  20.      frézati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati
  21.      frézija  -e ž (ẹ́) vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti: šopek dišečih rumenih frezij
  22.      rež  -a m () nar. štajersko koline: pozimi imajo furež / povabiti na furež
  23.      glavorèz  in glavoréz -éza m ( ẹ́; ẹ̑) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: nacistični glavorezi
  24.      gréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov
  25.      gréz  -í ž (ẹ̑) mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: pozimi se žabe zarijejo v grez; ilovnata grez; odmrli organizmi se kopičijo na dnu kot organska grez / nekdaj je bila tam nepregledna grez, danes so senožeti močvirje

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA