Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (551-575)


  1.      bréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežnat svet / brežnata kmetija ♪
  2.      bréžnica  -e ž (ẹ̑) nar. njiva v bregu ♪
  3.      brežúljek  -jka m (ȗ) knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje; nizek, sončen brežuljek ♪
  4.      brzorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi brzorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo ♪
  5.      búrež  -a m (ȗ) nar., ekspr. vihrav, prepirljiv človek: to so ti bureži ♪
  6.      cerezín  -a m (ȋ) kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom ♪
  7.      četverovpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija ♪
  8.      četverovpréžnik  -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
  9.      črez  ipd. gl. čez ipd. ♪
  10.      črkorézec  -zca m (ẹ̑) kdor reže, vrezuje črke ♪
  11.      darežljív  -a -o prid., darežljívejši (ȋ í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen ♪
  12.      darežljívec  -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
  13.      darežljívost  -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo ♪
  14.      deréza  -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu ♪
  15.      derézen  -zna -o (ẹ̑) pridevnik od dereza: derezni jermeni ♪
  16.      derezína  -e ž (ȋ) žel. drezina ♪
  17.      dêrež  -a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor) ♪
  18.      dieréza  -e ž (ẹ̑) lit. odmor v verzu na koncu stopice, razloka ♪
  19.      diuréza  -e ž (ẹ̑) med. izločanje seča: bolnikova diureza je zadostna ♪
  20.      drézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od drezati: drezanje s komolci / mučil jo je s svojim večnim drezanjem / po večkratnem drezanju so predlog le sprejeli na dnevni red ♪
  21.      drézati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje // preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami 2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal ♪
  22.      drezína  -e ž (ȋ) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina ♪
  23.      drezljáj  -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: drezljaj s komolcem ga je v hipu zdramil / ekspr. za svoje ustvarjanje je potreboval zmeraj novih drezljajev spodbud ♪
  24.      drézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dregniti: drezniti v žerjavico; dreznil je soseda s komolcem / če je le mogla, ga je dreznila s kako pripombo ♪
  25.      drežáti  -ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA