Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (526-550)


  1.      brezzób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje ♦ zool. brezzobi kiti ♪
  2.      brezzóbka  -e ž (ọ̑) zool. jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea ♪
  3.      brezzóbost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪
  4.      brezzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni ♪
  5.      brezzráčje  -a s (ȃ) redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi ♪
  6.      brezzráčnost  -i ž (á) značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost ♪
  7.      brezzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč ♪
  8.      brezzvézdnat  -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč ♪
  9.      brezzvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti ♪
  10.      brezzvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja ♪
  11.      brezzvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen ♪
  12.      brezžêljnost  -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost ♪
  13.      brezžénstvo  -a s (ẹ̑) redko obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat: brezženstvo duhovnikov ♪
  14.      brezžíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi ♪
  15.      brezžívčen  -čna -o prid. (ȋ) ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti ♪
  16.      brezživljênjski  -a -o prid. (ē) redko ki je brez življenjske energije: vedno bolj je brezživljenjski / govoriti z brezživljenjskim glasom ♪
  17.      brežàn  in brežán -ána m (ȁ á; ȃ) redko kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe ♪
  18.      brežánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke ♪
  19.      bréžec  -žca m (ẹ̑) zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec ♪
  20.      bréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem ♪
  21.      brežénka  -e ž (ẹ̄) zool. obalni morski polžek, Littorina neritoides ♪
  22.      brežìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči ♪
  23.      brežíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od brežič: nizek, položen brežiček ♪
  24.      brežína  -e ž (í) 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine ♪
  25.      brežínica  -e ž (í) manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA