Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rez (5.101-5.125)
- premôči -mórem dov., premógel premôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi; premagati: lakota ga je premogla, da je zapustil skrivališče; brezoseb. včasih človeka premore, da kar zadremlje // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: znova ga je premogel smeh; spanec ga je premogel zaspal je 2. nedov. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina; imeti: premogel je veliko hišo z vrtom; premogel je nekaj gotovine, premoženja / s seboj je vzela vse, kar je premogla / ekspr.: hiša ni premogla kopalnice je bila brez kopalnice; ni premogel niti za kosilo ni imel denarja za kosilo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ne premore niti malo discipline; premore dosti
potrpljenja; z vsem mirom, kar ga je premogel, je odgovoril ● ekspr. poskušal se je hihitati tako kot ona, a tega ni premogel ni znal; ekspr. vsi skupaj niso premogli niti ene angleške besede niso znali povedati ♪
- premógar -ja m (ọ̑) 1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja // delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog 2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom ♪
- premolčáti -ím [u̯č] dov., premólči; premólčal (á í) 1. molče prebiti, preživeti: cele dneve premolči / vso pot do doma sta premolčala 2. knjiž. ne odgovoriti, ne reagirati na kaj: vprašanje je premolčal; ne bi bilo prav, če bi to kar premolčali ● knjiž. pisatelj je vsa medvojna leta premolčal ni ničesar objavil; zastar. premolčal je svoje ime zamolčal ♪
- premolíti -mólim dov. (ȋ ọ́) v krščanskem okolju moleč prebiti, preživeti: vse noči je premolila / veliko sta premolili zanj ♪
- premòr -ôra m (ȍ ó) 1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje // kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva 3. redko počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila ● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori ◊ rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama ♪
- premotrívati -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani ♪
- premráziti -im tudi premrazíti -ím dov., premrázil (ā ȃ; ȋ í) povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil ∙ ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo premrážen -a -o tudi premražèn -êna -o in premrázen -a -o tudi premrazèn -êna -o: premraženi prsti; bil je lačen in premražen; ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo ♪
- prenáglica -e ž (ā) knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj ♪
- prenágliti se -im se dov. (á ȃ) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje ∙ ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi ♪
- prenaredíti -ím dov., prenarédil (ȋ í) narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico ● star. sveta ne boš prenaredil spremenil prenaredíti se star. spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo ∙ star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti prenarejèn -êna -o: hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena ♪
- prenavelíčati se -am se dov. (ȋ) ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala prenavelíčan -a -o 1. deležnik od prenaveličati se: biti prenaveličan čakanja 2. ki je brez volje, zanimanja: bila je stara, sitna, prenaveličana ♪
- prenéh -a m (ẹ̑) zastar. prenehanje: preneh krčev / deževalo je brez preneha neprenehoma ♪
- prenéhanje -a s (ẹ̑) glagolnik od prenehati: prenehanje obratovanja / prenehanje veljavnosti zakona / sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, sovražnosti / prenehanje višje gospodinjske šole / prenehanje mandata / govoriti brez prenehanja; boj je trajal brez prenehanja več ur neprenehoma ♪
- prenéhati -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / v osmrtnicah prenehalo je biti srce naše mame umrla je b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti 2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj
mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh 3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo ♦ jur. pravica preneha ♪
- prenehljáj -a m (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma ♪
- prenékaj prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. veliko, mnogo: dežela je preživela že prenekaj vojn ♪
- prenêsti -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na
daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih
posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z
nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na
drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
- prenevédanje -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja ♪
- prenočeváti -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj ♪
- prenočíti -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili ♪
- prenôsen -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
- preobložênost -i ž (é) lastnost, značilnost preobloženega: baročna preobloženost stavka / ekspr. zaradi preobloženosti z delom moram odpovedati svojo udeležbo / ekspr. izgovarja se s preobloženostjo s prezaposlenostjo ♪
- preobrníti in preobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti ● pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi;
sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva ♪
- preočíten -tna -o prid. (í ȋ) preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje preočítno prisl.: preočitno se ga izogiba; preočitno kaže razočaranje; preočitno posnemati ♪
- preokreníti -krénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila ♪
4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201