Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (5.013-5.037)


  1.      predíhati  -am dov. (í ȋ) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča ♪
  2.      predivjáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropi ● ekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti ♪
  3.      prèdizobrázba  -e ž (ȅ-ȃ) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba ♪
  4.      prèdjéd  -í ž, daj., mest. ed. prèdjédi (ȅ-ẹ̑) prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo: pojesti predjed / za predjed so naročili narezek ♪
  5.      prêdlog  -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
  6.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  7.      prèdnapétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) elektr., v zvezi mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke ♪
  8.      prédnjik  -a m (ẹ̑) 1. obrt. sprednji del oblačila: izdelati prednjik; plesti prednjik; urezati prednjik ♦ obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala 2. knjiž., redko kdor je glede na čas, vrstni red pred čim drugim: zaradi megle ni več videl svojega prednjika v koloni / prednjiki naprednega gibanja utemeljitelji, predhodniki ♪
  9.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪
  10.      predólg  -a -o stil. -ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel ♪
  11.      predozôrel  in predozorèl in predozorél -éla -o prid. (ó ẹ́; ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. prezrel: predozorelo sadje / predozorela deklica ♪
  12.      prèdpekèl  -klà tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝu̯] m (ȅ-ǝ̏ ȅ-ȁ; ȅ-ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice ♪
  13.      predrámek  -mka m (ȃ) knjiž., redko prebujenje: trdno spanje brez sanj in brez predramkov ♪
  14.      predrémati  -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje ♪
  15.      predsódek 1 -dka m (ọ̑) negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva: to je le predsodek; imeti najrazličnejše predsodke; niso bili obremenjeni s predsodki / ekspr. otresel, znebil se je vseh predsodkov / ideološki, moralni predsodek; zaradi rasnih predsodkov ga je sovražil; iz verskih predsodkov živine ne koljejo / brez predsodkov je govorila o problemih ♪
  16.      predstáva  -e ž (ȃ) 1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi / cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet / abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna / zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo / predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti // navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti ∙ knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater ♪
  17.      predstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom 2. narediti javno znano kako a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi delovanje mlade generacije med revolucijo b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti // javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev predstáviti si povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas predstávljen -a -o: pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič ♪
  18.      predstávnik  -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec ● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar ♪
  19.      prèdželódec  -dca m (ȅ-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev ♪
  20.      preenolíčen  -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
  21.      prefantováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval ♪
  22.      prefínjen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska ♪
  23.      pregánjanost  -i ž (ȃ) stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti ♪
  24.      pregaráti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke ♪
  25.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪

   4.888 4.913 4.938 4.963 4.988 5.013 5.038 5.063 5.088 5.113  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA