Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (4.176-4.200)


  1.      omléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.: omledno govoriti ♪
  2.      omrtvéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati neobčutljiv, brezčuten: roke in noge so mu omrtvele; po injekciji so mu omrtvele mišice na obrazu; sedel je nepremično, kakor da je omrtvel / omrtveti od strahu // ekspr. postati manj dejaven, manj delaven: v zadnjih letih je popolnoma omrtvel omrtvèl in omrtvél -éla -o: omrtveli deli telesa ♪
  3.      omrtvíčiti  -im dov. (í ȋ) 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je omrtvičil noge; z udarcem mu je omrtvičil roko ♦ med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: razmere so ga omrtvičile / beda je omrtvičila njegovo življenje; omrtvičiti voljo // ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni zameti so omrtvičili promet; omrtvičiti osvobodilno gibanje omrtvíčen -a -o: omrtvičen del telesa; bil je ves omrtvičen od strahu ♪
  4.      omrtvíti  -ím dov., omŕtvil (ȋ í) 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: kap mu je omrtvila desno stran / svetloba mu je omrtvila oči // med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov: pred operacijo so mu omrtvili nogo / omrtviti živec 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: utrujenost ga je omrtvila; pren. teror je za nekaj časa omrtvil navdušenje množic za osvobodilno gibanje // ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni meteži so omrtvili cestni promet omrtvèn -êna -o: omrtvene noge; ta dejavnost je precej omrtvena ♪
  5.      òn  ôna -o stil. -ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nj oziroma -enj [ǝnj], če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njéj tudi njèj tudi njì, njó, njéj tudi njèj tudi njì, njó, enklitično rod. je, daj. ji, tož. jo, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -njo; s. kakor m., le tož. ôno stil. onó tudi njêga; mn. m. ôni stil. oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími, enklitično rod., tož. jih, daj. jim, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nje; ž. ône stil. oné dalje kakor m.; s. ôna stil. oná dalje kakor m.; dv. m. ônadva tudi onádva stil. ôna, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh stil. njú, njíma tudi njíma dvéma, njíju tudi njìh tudi njìh dvá stil. njú, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh tudi njíma tudi njíma dvéma, njíma tudi njíma dvéma, enklitično rod., tož. ju in jih, daj. jima, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nju; ž. ônidve stil. onédve dalje kakor m., le tož. njíju tudi njìh tudi njìh dvé stil. njú; s. kakor ž. (ȍ ó) 1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: tudi on se boji; voznik je v bolnici, onidve pa sta nepoškodovani; vendar ima prav on in ne ti; nihče ni tako močen kakor on; ekspr.: čakaj, on ti bo že pokazal; kdo drug, če ne ona; elipt.: kdo je to rekel? Ona; on pa poštenjak, kje neki; on da bi to storil / pog., iron. ne mara zanj, pozna on take prijatelje / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ona in brat se dobro razumeta; oni trije so mrtvi; ona, edinka, sme delati vse, kar hoče b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: del njega samega; njemu verjameš; stori to njim na ljubo; kaj to njej mar; vprašaj njega, on vse ve; ekspr. še njega je treba / nič se ga ne boj; ne poznam ga; koliko jih je; jih res ne poznaš; knjiž. hranil je zaupano mu skrivnost; včeraj sem jo srečal / pog. ga malo briga, če drugi stradajo c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez njega bomo težko uspeli; pametnejša je od njiju; med njimi ni izdajalcev; raba narašča za njih se nihče ne zmeni zanje / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: skrbno pazite nanj; odšel je ponjo // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: ni ga doma; sanja se ji; zebe jih; z njim je drugače njegov položaj je drugačen; z njima gre navzdol / knjiž. kaj mu je storiti mora storiti 2. v dajalniku, navadno v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: roka mu drhti; lice se ji je zjasnilo; mati jima je hudo zbolela; bil jim je kakor oče / star.: slava njega spominu njegovemu; mladina, izročena njih varstvu njihovemu 3. v mnnožini moškega spola, nekdaj, spoštljivo izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: pa kaj njim to pravim, prečastiti, oni imajo svoje skrbi; gospa, ali so oni pozabili torbico ● pog. on ima v hiši prvo besedo mož; pog. ona ga čaka pred gostilno žena; iron. kaj se repenči tole onó ta človek; star. njega dni je bilo vse drugače v nekdanjih časih; prim. ga, jih, jo ♪
  6.      ondód  prisl. (ọ̄) star. po tistih krajih, tam: ondod cvete drevje; ne hodi ondod / potikal sem se brez cilja tod in ondod / od ondod odondod ♪
  7.      onegávljenje  -a s (á) glagolnik od onegaviti: naveličala se je že tega onegavljenja po hiši; onegavljenje okrog žensk; onegavljenje z avtom / narediti kaj brez onegavljenja ♪
  8.      onemogóčanje  -a s (ọ́) glagolnik od onemogočati: onemogočanje delovanja, kontrole / onemogočanje filmskega režiserja ♪
  9.      opánka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico 2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah ♪
  10.      opárek  -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja ♪
  11.      opazoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor opazuje: otroci so mislili, da nimajo opazovalca; opazovalcu je postalo takoj jasno, kaj se dogaja; opazovalec narave, življenja; slika je pritegnila pozornost opazovalcev; s stališča opazovalca je predmet na levi strani; stal je, kakor da je neprizadet opazovalec / ta pisatelj je dober opazovalec 2. kdor je določen, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje česa: Organizacija združenih narodov je poslala na mejo svoje opazovalce; straže in opazovalce so postavili na pregledna mesta / diplomatski, politični opazovalci; konference se je udeležil kot opazovalec brez pravice posegati v njen potek ♪
  12.      opazoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od opazovalec: skrita opazovalka prizora / Jugoslavija se je udeležila konference kot opazovalka brez pravice posegati v njen potek / država opazovalka ♪
  13.      opazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od opazovati: opazovanje narave, zvezd; opazovanje položaja na bojišču; opazovanje samega sebe; opazovanje z mikroskopom; dar za opazovanje / to odkritje je bilo rezultat dolgoletnih opazovanj / meteorološka opazovanja ♦ med. poslati bolnika na opazovanje ♪
  14.      opečênec  -nca m (é) 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom ♪
  15.      opêči  opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine 2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo 3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo ∙ pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh 4. star. speči: za gostijo je opekel teleta opéči se pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej opečèn -êna -o: opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina ♪
  16.      opekáč  -a m (á) električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač ♪
  17.      opékast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz opeke: opekasta stena, streha 2. podoben opeki: posušena gmota se zreže na opekaste kose / blago opekaste barve ♦ teh. opekasti briketi opékasto prisl.: opekasto rdeča barva ♪
  18.      operírati  -am nedov. (ȋ) 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja 5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami operíran -a -o: operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti ♪
  19.      operútiti se  -im se dov. (ū ȗ) knjiž. dobiti peruti: mladiči so se že operutili operúten -a -o: še ne operuten ptič / ekspr. stopiti v življenje brez operutenih pričakovanj ♪
  20.      opirálo  -a s (á) kar se rabi za oporo, naslonitev: stol brez ročnih opiral ♪
  21.      opísati  in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í) 1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; nakratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja ∙ žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku 3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz opísan -a -o: opisana metoda ne ustreza več; njegove zasluge so opisane zelo natančno; površno opisan ♪
  22.      oplakníti  in oplákniti -em dov. (ȋ á) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku ∙ ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti ♪
  23.      oplakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok 2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi ♪
  24.      opléček  -čka m (ẹ̑) nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblekla je vezen opleček ◊ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit; sedelce ♪
  25.      oplêsti  oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože ♪

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA