Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (26-50)

26.      rezbárjenje  -a s (á) glagolnik od rezbariti: ukvarjati se z rezbarjenjem; orodje za rezbarjenje ♪
27.      rezbárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rezbarje ali rezbarstvo: rezbarski izdelki; rezbarska delavnica; rezbarsko orodje / rezbarska obrt izdelovanje, oblikovanje okrasnih predmetov, figur, zlasti iz lesa ♪
28.      rezbárstvo  -a s (ȃ) rezbarska obrt: učiti se rezbarstva; rezbarstvo in pozlatarstvo ♪
29.      rézec  -zca m (ẹ̑) knjiž. kdor vrezuje okraske, podobe v kaj: umetniško nadarjen rezec / rezec linorezov ♪
30.      rezeda  ipd. gl. reseda ipd. ♪
31.      rézek  -zka -o prid., rézkejši (ẹ́) 1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla 2. nav. ekspr. ki se pojavlja a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje 3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor rézko prisl.: rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni ♪
32.      rézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rez ali rezanje: rezna globina; rezno orodje / rezna ploskev ploskev, ki nastane z rezanjem, prerezanjem česa ♪
33.      rézen  stil. rezán rézna -o tudi -ó, stil. rezèn -znà -ò prid., réznejši tudi reznéjši (ẹ́ ȃ ẹ́; ǝ̏ ȁ) 1. ki je prijetno ostrega, nekoliko pekočega okusa: mošt je sladek in rezen; rezna pijača; rezno vino 2. knjiž. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; oster: rezen vonj; rezna svetloba / rezen mraz hud; rezen veter, zrak ki vzbuja občutek hudega mraza 3. star. rezek, jedek: rezen človek rézno in reznó prisl.: rezno odgovoriti ♪
34.      rezêrva  -e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet ● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah ◊ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov ♪
35.      rezervácija  -e ž (á) 1. glagolnik od rezervirati: za večje skupine turistov priporočajo rezervacijo sob / rezervacije sprejema turistični urad // listek, potrdilo, s katerim se kaj rezervira: rezervacija je na naše ime; kupiti rezervacijo za avtobus 2. knjiž. rezervat: ustanovili so rezervacije za nekatere vrste kitov / lovska rezervacija ◊ jur. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi ♪
36.      rezervát  -a m (ȃ) 1. področje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat ♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi 2. v nekaterih državah področje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki 3. s prilastkom področje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto ♪
37.      rezerváten  -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na rezervat: rezervatno področje / rezervatna naselja 2. zastar. tajen, zaupen: rezervatni spisi; rezervatno pismo ♪
38.      rezêrven  -vna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec 2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje ◊ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni oficir oficir, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervna sestava vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe ♪
39.      rezervíranje  -a s (ȋ) glagolnik od rezervirati: rezerviranje sedežev / rezerviranje in prodaja vstopnic ♪
40.      rezervíranost  -i ž (ȋ) knjiž. zadržanost, nedostopnost: njegova rezerviranost je kmalu minila / poslušal me je s hladno rezerviranostjo ♪
41.      rezervírati  -am dov. in nedov. (ȋ) (uradno) zagotoviti možnost, pravico, da se kaj navadno v določenem času a) uporablja: rezervirati mizo v restavraciji; rezerviral mu je sedež; rezervirati si sobo v hotelu / rezervirati določeno področje za stanovanjsko gradnjo b) ima, dobi: rezerviral je nekaj knjig v antikvariatu; rezervirati si vstopnico za koncert ♦ jur. rezervirati del zapuščine za nujne dediče rezervíran -a -o 1. deležnik od rezervirati: zasedli so mu rezervirani sedež; vstopnice so rezervirane ∙ publ. prvo mesto na tekmovanju je že rezervirano za lanskega prvaka lanski prvak ima velike možnosti za zmago 2. knjiž. zadržan, nedostopen: rezerviran fant; do mene je zelo rezerviran / rezerviran ton pisma // ki se zaradi dvomov, pomislekov noče javno opredeliti: glede izida glasovanja je bil zelo rezerviran / rezervirano stališče; prisl.: rezervirano se držati; kritiki so film sprejeli precej rezervirano ♪
42.      rezervíst  -a m (ȋ) voj. vojaški obveznik iz rezervne sestave: vpoklicati rezerviste; četa rezervistov / vojaški rezervist ♪
43.      rezervoár  tudi rezervár -ja m (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči ∙ ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir ♪
44.      rèzg  rêzga in rézga tudi rèzg -a [druga oblika rǝzg] m (ȅ ē, ẹ́; ǝ̏ ǝ̄) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj rezgov 2. redko rezgetanje: rezg konja ♪
45.      rezgèt  -éta [tudi rǝz] m (ȅ ẹ́) 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice ♪
46.      rezgetánje  -a [tudi rǝz] s (ȃ) glagolnik od rezgetati: rezgetanje konja, žrebca / njeno rezgetanje se je razlegalo po celi hiši / rezgetanje strojnic ♪
47.      rezgetáti  -ám tudi -éčem [tudi rǝz] nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh ♪
48.      rezgetàv  -áva -o [tudi rǝz] prid. (ȁ á) ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec ● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek ♪
49.      rezgetéla  -e [tudi rǝz] ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: še zmeraj hodi s tisto rezgetelo ♪
50.      rêzgniti  -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rǝz] dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑; ǝ̀ ǝ̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226