Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (1.626-1.650)


  1.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge ♪
  2.      desetérka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., alp. dereza z desetimi konicami: najnovejši, izpopolnjeni tip deseterk ♪
  3.      desêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu deset: desetega [10.] marca; ob deseti (uri) 10h; 22h; v desetem letu; izbrati vsakega desetega / deseti del česa desetina ● ekspr. šola mu je deseta briga prav nič se ne zmeni zanjo; deseta maša v krščanskem okolju maša ob desetih ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu ♪
  4.      desétnica  -e ž (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju deseta hči, ki mora z doma po svetu: desetnica brez doma ♪
  5.      desétnik  -a m (ẹ̑) 1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka 2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik 3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku ♪
  6.      deséttísoči  -a -e štev. (ẹ̑-ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu deset tisoč: nagradili so desettisočo obiskovalko razstave ♪
  7.      deskà  -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
  8.      desníčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke: desničarski režim; desničarski voditelji; desničarske teroristične organizacije, skupine / desničarska stranka / desničarski tisk; desničarska miselnost desníčarsko prisl.: desničarsko orientirana politika ♪
  9.      desoláten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju ♪
  10.      desperáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan ♪
  11.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  12.      detájl  -a m (ȃ) podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle; dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk; spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smeri ◊ gled. režijski detajl režijska domislica ♪
  13.      déte  -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina ● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo ◊ rel. božje Dete Kristus kot otrok ♪
  14.      deténcija  -e ž (ẹ́) jur. dejansko razpolaganje s stvarjo brez pravnega lastništva: imeti kaj v detenciji in ne v posesti ♪
  15.      determiníranost  -i ž (ȋ) vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost ♪
  16.      devétdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu devetdeset: starček v devetdesetem letu ∙ knjiž. v devetdesetih [90.] letih preteklega stoletja od 1890 do 1900 ♪
  17.      devêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
  18.      devétnajsti  in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900 ♪
  19.      devetogúb  -a m (ȗ) zool. del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice: prežvečena hrana pride v devetogub in siriščnik ♪
  20.      devíškost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deviškega: dekletova deviškost; deviškost njenega telesa / ekspr. deviškost mladih brez ♪
  21.      devízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne ♪
  22.      deziluzionístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. ki je brez iluzij: deziluzionistični motiv v pesmi; deziluzionistična drama, poezija ♪
  23.      deziluzionízem  -zma m (ȋ) knjiž. stanje brez iluzij: njegov deziluzionizem vendarle izzveni romantično; popolni deziluzionizem; deziluzionizem Prešernove pesmi Slovo od mladosti ♪
  24.      dezinteresíranost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi ♪
  25.      dezorientácija  -e ž (á) pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne: v kolektiv vnaša dezorientacijo; nenaden sklep vlade je povzročil politično dezorientacijo; splošna dezorientacija / idejna, moralna dezorientacija / poskusi na živalih so pokazali, da je dezorientacija posledica breztežnostnega stanja / časovna dezorientacija duševnega bolnika ♪

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA