Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (1.438-1.462)


  1.      cícast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov) ♪
  2.      cigàn  -ána m (ȁ á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski ♪
  3.      cigánka  -e ž (ȃ) pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah; črna je kot ciganka // slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka ♪
  4.      cigaréta  -e ž (ẹ̑) tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete drava; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret ♪
  5.      cíkel  -kla m (ȋ) fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo ♪
  6.      cílj  -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
  7.      cíljnost  -i ž (ȋ) knjiž. usmerjenost k cilju, namenu; smiselnost, smotrnost: iskanje nove življenjske ciljnosti; premišljati o ciljnosti in brezciljnosti ♪
  8.      cíncanje  -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪
  9.      cineást  -a [ci- in si-] m (ȃ) knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu ♪
  10.      cinemaskop  tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura ♪
  11.      cineráma  -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika ♪
  12.      cíničen  -čna -o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se ♪
  13.      cinízem  -zma m (ȋ) ciničen odnos do česa: govoriti z rahlim cinizmom; s svojim cinizmom podira naše delo; brezobziren cinizem; to je višek cinizma ♪
  14.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
  15.      cirkuláren  -rna -o prid. (ȃ) ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga ♪
  16.      cirkulárka  -e ž (ȃ) stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko ♪
  17.      cítira  -e ž (ȋ) nar. rezijansko violina: igrati na citiro / velika citira violončelo ♪
  18.      cítirati  -am nedov. (ȋ) nar. rezijansko igrati (na) violino: citirati ob spremljavi velike citire ♪
  19.      cizelêr  -ja m (ȇ) kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila ♪
  20.      cizelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj; pren. pisatelj cizelira svoja dela ♦ num. dokončno obdelati odlitek cizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek ♪
  21.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom ♪
  22.      cmáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju ♪
  23.      cmokánje  -a s (ȃ) glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev ♪
  24.      cmokáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
  25.      cmôkniti  -em dov. (ó ȏ) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu ♪

   1.313 1.338 1.363 1.388 1.413 1.438 1.463 1.488 1.513 1.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA