Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rez (1.088-1.112)


  1.      zaréznik  -a m (ẹ̑) grad. strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih: z zarezniki krita streha ♪
  2.      zarezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zarezovati: zarezovanje smrek / zarezovanje v les ♪
  3.      zarezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje zarezováti se 1. biti speljan, voditi skozi kaj: potok se zarezuje v sotesko 2. zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov: kolesa voza so se zarezovala v blato // ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat 3. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: vojni dogodki so se zarezovali vanj; žalost se vse bolj zarezuje vame ♪
  4.      zarežáti  -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í) 1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca 2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil // s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom zarežáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta // slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala ♪
  5.      zasréžiti se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) prekriti se s srežem: okno se je zasrežilo / brada se mu je zasrežila zasréžen -a -o: zasrežene veje ♪
  6.      zdrézati  -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti kam: zdrezati hrošča na papir 2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdrezati ljudi na sestanek; končno so ga zdrezali domov; prim. izdrezati ♪
  7.      zgrézati se  -am se nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. ugrezati se, pogrezati se: zgrezati se v blato ♪
  8.      zgrézniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. ugrezniti se, pogrezniti se: tla so se zgreznila / zgrezniti se vase 2. sesesti se, zgruditi se: sunil ga je, da se je zgreznil na tla; od strahu, začudenja se zgrezniti ♪
  9.      zrézati  zréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti kose, dele: zrezati meso, zelenjavo; zrezati z nožem / zrezati na kocke, lističe, rezine 2. z rezanjem odstraniti: zrezati scefrane koščke z roba hlač; shujšal je, kot bi meso zrezal z njega zelo, hitro zrézan -a -o: na drobno zrezan peteršilj; prim. izrezati ♪
  10.      zrézek  -zka m (ẹ̑) 1. rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi: potolči, speči zrezek; postreči z zrezki; kupiti meso za zrezke / goveji, puranov, svinjski, telečji zrezek; ocvrt, paniran zrezek; zrezek na žaru; zrezki v omaki ♦ gastr. dunajski, naravni, pariški zrezek; sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov 2. s prilastkom kar je zrezano: papirnati zrezki; zrezki sladkorne pese ♪
  11.      zrezljati  ipd. gl. izrezljati ipd. ♪
  12.      zrežírati  -am dov. (ȋ) 1. umetniško izoblikovati izvedbo dramskega, filmskega dela, radijske, televizijske oddaje: zrežirati dramo, film; uspešno zrežirati predstavo 2. slabš. vnaprej pripraviti: zrežirati pobeg; aretacijo so skrbno zrežirali zrežíran -a -o: zrežiran proces; dobro zrežirana predstava ♪
  13.      ablácija  -e ž (á) 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice ♪
  14.      abrúpten  -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic ♪
  15.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  16.      absolutístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada ♪
  17.      absolútum  in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je ♪
  18.      absúrd  -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja ♪
  19.      absúrden  -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame ♪
  20.      abulíja  -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost ♪
  21.      a cappélla  [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella ♪
  22.      acetón  -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih ♪
  23.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije ♪
  24.      adaptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o: adaptirani prostori ♪
  25.      adekvát  -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat ♪

   963 988 1.013 1.038 1.063 1.088 1.113 1.138 1.163 1.188  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA