Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rep (569-593)

569.      spreperéti  -ím dov. (ẹ́ í) prepereti: listje spreperi ♪
570.      spreplêsti  -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é) preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o: sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje ♪
571.      spreplèt  -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
572.      spreplétati  -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑) prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija ♪
573.      sprepletênost  -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti ♪
574.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪
575.      spreprôstiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: pisatelj je v poznejših delih spreprostil izraz ♪
576.      spreprôščati  -am nedov. (ó) knjiž. delati kaj (bolj) preprosto: teh pojmov ne kaže spreproščati ♪
577.      srép  -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek: imeti srep pogled; njegove srepe oči so vzbujale strah 2. knjiž. grozen, hud: gledal je v srepo globino / srep mraz / vprašati s srepim glasom srépo tudi srepó prisl.: srepo gledati predse ♪
578.      srepéti  -ím nedov., srêpi in srépi (ẹ́ í) knjiž. srepo gledati: stal je sredi sobe in srepel vanjo; nepremično sedi in srepi v ogenj / njegove oči so srepele v prazno srepèč -éča -e: sedel je na postelji, sovražno srepeč predse; srepeč pogled; srepeče oči ♪
579.      srepogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki srepo gleda: srepogled človek; srepogleda kača / srepoglede oči ♪
580.      srepoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srepe oči: srepook starec ♪
581.      srépost  in srepóst -i ž (ẹ́; ọ̑) lastnost, značilnost srepega: srepost njenih oči ♪
582.      srepôta  -e ž (ó) knjiž. srepost: srepota oči ♪
583.      strepati  ipd. gl. iztrepati ipd. ♪
584.      strepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) vztrepetati: pogledal ga je tako grdo, da je kar strepetal; strepetati od mraza, strahu; strepetati po vsem telesu / roke so ji strepetale; prim. iztrepetati ♪
585.      strepetávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: ptiči strepetavajo 2. vztrepetavati: v spanju ječi in strepetava; strepetavati po vsem telesu / njeno telo strepetava ♪
586.      strépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je nemirno strepnila ♪
587.      streptokók  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki verige: streptokoki in stafilokoki ♪
588.      streptokóken  -kna -o (ọ̑) pridevnik od streptokok: streptokokna okužba ♪
589.      streptomicín  -a m (ȋ) farm. antibiotik proti tuberkulozi: uporaba streptomicina ♪
590.      svetlorép  in svetlorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima svetel rep: svetlorepa kobila ♪
591.      škrepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala ♪
592.      tolstorép  in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
593.      tolstorépka  -e [u̯s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke ♪

   444 469 494 519 544 569 594 619 644 669