Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rep (451-475)



  1.      preporodítelj  -a m () knjiž. preroditelj: narodni preporoditelj; preporoditelj gledališča / Vodnik in drugi preporoditelji
  2.      preporodíti  -ím dov., preporódil; preporojèn ( í) knjiž. preroditi: s svojim delom je skušal preporoditi naše kulturne in politične razmere
  3.      preporódovec  -vca m (ọ̄) pripadnik gibanja srednješolcev in visokošolcev od leta 1912 do 1914 za združitev južnoslovanskih narodov: revolucionarne ideje, program preporodovcev
  4.      preporódovski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preporodovce: preporodovska ideja revolucionarne rešitve slovenskega narodnega vprašanja / preporodovsko gibanje
  5.      prepoštèn  -êna -o prid. ( é) preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal
  6.      prepoténca  -e ž (ẹ̑) 1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom ● knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti
  7.      prepotênost  -i ž (é) stanje prepotenega: prepotenost obleke
  8.      prepoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob ● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna
  9.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu
  10.      prepotíti  -ím dov., prepótil ( í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potuekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival
  11.      prepotováti  -újem tudi prepótovati -ujem dov.; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov
  12.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben
  13.      prepoudáriti  -im dov.) knjiž., redko preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o: prepoudarjena ideja
  14.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica
  15.      prepovédanost  -i ž (ẹ̑) dejstvo, da je kaj prepovedano: prepovedanost je izražena na različne načine
  16.      prepovédati  -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo // povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pismeno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati // povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali prepovédan -a -o: parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano ∙ loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega
  17.      prepóveden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prepoved: prepovedni napisi ♦ jur. prepovedna tožba tožba, s katero naj se doseže prepoved neupravičenega poseganja v tožnikovo pravico
  18.      prepovedoválen  -lna -o prid. () s katerim se prepoveduje: prepovedovalni predpisi
  19.      prepovedováti  -újem nedov.) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
  20.      prepovŕšen  -šna -o prid. () preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje prepovŕšno prisl.: prepovršno obravnavati, soditi
  21.      prepôzen  -zna -o prid. (ó ō) preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo prepôzno prisl.: prepozno kaj izvedeti; prepozno je opazil nasproti vozeči avtomobil; prepozno priti ∙ preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja
  22.      prepozícija  -e ž (í) lingv. predlog: prepozicija in konjunkcija
  23.      prepoznánje  -a s () glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca
  24.      prepoznáti  -znám dov.) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca
  25.      prepoznáva  -e ž () glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA