Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rep (4.294-4.318)


  1.      trájna  -e ž (ȃ) pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni ∙ žarg., friz. hladna trajna hladna ondulacija // kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno ♪
  2.      tramvájar  tudi trámvajar -ja m (ȃ; ȃ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajar je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti / stavka tramvajarjev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju ♪
  3.      transponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. prestaviti, prenesti: transponirati staro zgodbo na sodobne razmere / transponirati ideje v verze / transponirati staro francoščino v slovenščino 18. stoletja prevesti 2. muz. zapisati ali izvesti skladbo poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: organist je sam transponiral; transponirati arijo, skladbo; transponirati za oktavo višje, navzgor // igrati, oglašati se poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: kontrabas transponira za oktavo navzdol transponirajóč -a -e: transponirajoče glasbilo transponíran -a -o: v dramske oblike transponirana reportaža; transponirana skladba ♪
  4.      transpórt  -a m (ọ̑) 1. prevoz, navadno česa večjega, težjega: izboljšati, ovirati transport; živina čaka na transport; dolgotrajen transport; transport blaga, potnikov; transport po železnici, z ladjo; stroški transporta / letalski, pomorski, železniški transport; mednarodni, notranji transport / transport nafte, plina po ceveh ∙ žarg., fot. transport filma premik filmskega traku v fotografskem aparatu ♦ teh. hidravlični, pnevmatični transport // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom: delež transporta v gospodarstvu / investirati v transport; podjetje za transport 2. tovor, ljudje skupaj z vozilom, vozili, s katerimi se prepeljejo, prevažajo kam: transport je prišel na cilj; uvrstiti kaj v transport / pobegniti iz transporta / sestaviti transport ♪
  5.      transportírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prepeljavati, navadno kaj večjega, težjega: transportirati blago, živino; transportirati z ladjo, s tovornjakom / transportirati les po reki; na nosilih transportirati ranjenca v dolino prenesti / kri transportira hrano po žilah prenaša // pod nadzorstvom, stražo prepeljavati kam, navadno večjo skupino ljudi: transportirati izgnance, ujetnike; transportirati v taborišče, zapor ◊ fot. transportirati film premikati filmski trak v fotografskem aparatu transportíran -a -o: transportirani ljudje ♪
  6.      tranzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje ♦ jur. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem tranzítno prisl.: tranzitno potovati, prepeljati ♪
  7.      tranzitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Jugoslavijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa ◊ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote ♪
  8.      trapljáti 2 -ám nedov. (á ȃ) knjiž., redko trepljati: trapljati koga po rami ♪
  9.      trápljenje  -a s (á) star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem ♪
  10.      travmatologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija 2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo ♪
  11.      tŕčenje  -a s (ȓ) glagolnik od trčiti: nazdraviti s trčenjem kozarcev / preprečiti trčenje; na avtocesti je prišlo do silovitega trčenja; čelno, verižno trčenje; trčenje ladij / trčenje različnih mnenj ♪
  12.      tŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo 2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila // udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval 3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave ● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela tŕčen -a -o 1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo 2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel ♪
  13.      tŕd  -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto // ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog // ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka 5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba 6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo ● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; žarg., šport. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv ◊ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; elektr. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; lingv. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; muz. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke trdó tudi tŕdo prisl.: trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice ∙ oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno tŕdi -a -o sam.: ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim ♪
  14.      tŕden  -dna -o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se težko pretrga, loči: trden papir; trdna nit, tkanina / most ni dovolj trden za tako težo / trden šiv, vozel / trdna povezava, pritrditev; pren. trdne prijateljske vezi // sposoben vzdržati negativne vplive: trden politični položaj / trden ugled; trdno zdravje 2. ki obdrži svojo prostornino in obliko, če nanj ne deluje prevelika sila: plini, tekočine in trdne snovi / odstraniti trdne delce iz tekočine / trdno gorivo / trdna, tekoča in plinasta zgradba zemlje // sprijet, zbit: beton ni dovolj trden; nabiti ilovico, da bo bolj trdna 3. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo; močen: trdno okostje / trdno orodje // ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: trdna država, vojska; trdna organizacija 4. ki ima veliko telesno moč, odpornost: prileten, a trden moški; trden kot dren / ima še trdne noge // sposoben prenašati duševne napore: trden, zanesljiv človek; biti moralno trden / trdna osebnost / trden značaj 5. navadno v povedni rabi ki ne omahuje: kljub prepričevanju je ostal trden; biti trden v svojih sklepih, sodbah / tekmovalec, učenec ni trden // ki izraža neomahljivost: odgovoriti s trdnim glasom; stopati s trdnim korakom 6. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trden dokaz; trdno dejstvo / trdne norme; trdna načela, pravila / nova razlaga, teorija še ni trdna / ta letnica ni trdna gotova, zanesljiva // ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trdna vera; trdno prepričanje // ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede uresničitve, izpolnitve: trden sklep; trdna obljuba, odločitev / trdno upanje 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trden dotik, stisk / trden spanec / trdna noč; trdna tema popolna ● ekspr. trden kmet bogat, premožen; ekspr. biti trden v matematiki dobro jo obvladati; ekspr. v nogah ni bil nič kaj trden bil je negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; redko trdne cene določene, nespremenljive; redko proti ognju trdno steklo odporno; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; ekspr. nima trdnih tal pod nogami se ne zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ ekon. trdna valuta valuta, katere vrednost se ne spreminja; etn. (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; fiz. trdno telo telo iz trdne snovi; fiz., kem. trdno agregatno stanje tŕdno tudi trdnó prisl.: trdno se držati načel; trdno kaj namestiti, pritrditi; trdno se koga okleniti; trdno skleniti, upati, verjeti; trdno stati; trdno zaspati; biti trdno povezan s kom; biti trdno prepričan o čem; trdno sprijeta snov; trdno zavezana vreča / za trdno obljubiti, vedeti zatrdno ∙ star. iti trdno za kom tik, tesno; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; sam.: glede tega si nisem na trdnem tega ne razumem popolnoma; o tem ne vemo nič trdnega nimamo zanesljivih podatkov ♪
  15.      trdítev 1 -tve ž (ȋ) misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo: dokazati, ovreči, zanikati kako trditev; podkrepiti trditev z dokazi; preklicati svojo prejšnjo trditev; vztrajati pri kaki trditvi; neresnična, nesmiselna, prepričljiva trditev; njuni trditvi sta protislovni; neizpodbitnost, pravilnost trditve / soglašati s kako trditvijo s kakim mnenjem ♪
  16.      trdíti  in tŕditi -im nedov. (ȋ ŕ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res; trdi, da je dolg že vrnil; pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi; tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečem ∙ ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovati trdé zastar.: ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno trdèč -éča -e: branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek ♪
  17.      tréba  prisl. (ẹ́) v povedni rabi 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice: temelje stavbe je treba okrepiti; dimnik je treba večkrat omesti; pšenica je zrela in jo je treba požeti; njivo je treba jeseni preorati; roke je treba večkrat umiti / hodil je zlahka in mu ni bilo treba počivati // izraža, da dejanja ni mogoče opustiti a) glede na kako okoliščino, cilj: večkrat ga je treba opomniti; treba ga je dolgo prositi, da kaj naredi; delaven je in ni ga treba siliti k učenju / krivice je treba popraviti; zakon je treba spremeniti / vesel je, da mu ni treba živeti v mestu / ekspr.: treba je priznati, da je lepa; treba je reči, da se z vsem nismo strinjali / elipt. treba je v trgovino po kruh treba je iti / ekspr. kaj vam je bilo treba tako dolgo klepetati b) glede na kako zahtevo, določilo: ni mu treba plačevati davkov; za vpis je treba predložiti dokumente; pri projektu mu ni treba sodelovati / naslov je treba napisati na sredino / ali se je treba odločiti takoj? Ne, lahko počakamo / ali naj prižgem luč? Ni treba // izraža, da se dejanju, stanju ni mogoče izogniti: če hočeš jesti, je treba delati; noč je, treba bo iti domov; treba se je bilo sprijazniti, da se časi spreminjajo; vsi vemo, da bo enkrat treba umreti 2. ekspr., z nedoločnikom izraža omiljeno zahtevo: konec klepetanja, treba je delati; niste še na vrsti, treba bo malo počakati; fantje, treba je vstati // v nikalnih stavkih izraža omiljeno prepoved, odsvetovanje: ni treba bežati, saj vam ne bo nič hudega storil; ni vam treba misliti, da tega ne vemo; ni treba obupati, bo že bolje 3. izraža okoliščine, stanje, ki zahteva nastop, uresničitev česa: če bo treba, ga bodo operirali; ko bo treba, vas bodo poklicali; dežuje, ko je najmanj treba; popravite, kjer je treba / drevja so posekali, kolikor je bilo treba // z odvisnim stavkom izraža koristnost, primernost tega, kar izraža odvisni stavek: včasih je treba, da človek doživi razočaranje; ni treba, da ste zadovoljni s čimerkoli; ker ga ne poznaš, je treba, da te z njim seznanim 4. z rodilnikom izraža, da se kaj mora dobiti, imeti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: to zimo mu ni treba novih čevljev; povej, česa mu je najbolj treba / če ti je treba prijatelja, ne pozabi name; ni mu treba zdravil / redko več počitka mu je treba več bi moral počivati // izraža, da kaj mora nastopiti, biti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: suša je, dežja je treba; ni treba luči, saj je še dan / ekspr. kaj je bilo treba vojne vojne ne bi smeli dopustiti // ekspr. izraža, da je prisotnost koga, česa zaželena, koristna: nikamor ne hodi, doma te je najbolj treba; kar sam pridi, nikogar ni treba zraven / omare ni treba na hodniku / ekspr. kaj vas je treba tukaj tukaj ste nezaželeni 5. v zvezi s kot je treba, kakor je treba izraža, da kaj ustreza določenim merilom: radi bi si uredili življenje, kot je treba; gostom je postregla, kot je treba; v tovarni je bilo vse, kakor je treba ● ekspr. poreden je, palice mu je treba strožje ga je treba vzgajati; ekspr. samo še tega (mi) je bilo treba to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. bil je fant, kot je treba v vseh pogledih dober; postaven, lep; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba stanje ni tako hudo, kot se misli ♪
  18.      trebúšen 1 -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče ♪
  19.      trebúšje  -a s (ȗ) redko področje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebušja ♪
  20.      trèn  tréna m (ȅ ẹ́) 1. hitro zaprtje in odprtje oči: brez trena strmeti v kaj; niti s trenom ni izdal bolečine / komaj opazen tren oči // hiter gib, premik: tren obrvi, trepalnic 2. ekspr. trenutek, hip: vse je trajalo le tren; samo za tren je premišljeval / v trenu je bila pri njem zelo hitro ♪
  21.      trenêr  -ja m (ȇ) kdor se (poklicno) ukvarja s treniranjem: imeti stalnega trenerja; klubski trener; nogometni trener; trener državne reprezentance / trener konj / športni trener ♪
  22.      tréning  -a m (ẹ̑) organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini: trening traja dve uri; na trening hodi dvakrat dnevno / najdaljši skok na treningu / organizirati individualni, skupinski trening; kondicijski trening; zimski trening; trening državne reprezentance / trening konj / športni trening // treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih // ekspr. urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening ◊ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu ♪
  23.      trenírati  -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan; trenirati na prostem; trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek // preh. sistematično uriti športnike za tekmovanje v kaki športni disciplini: trenirati šolsko moštvo, državno reprezentanco / trenirati konje 2. ekspr. uriti, vaditi: trenirati astronavte, gorske vodnike / trenirati psa za lov / trenirati otroka za vestnost pri delu vzgajati; trenirati se v potrpežljivosti / trenirati (si) spomin treníran -a -o: treniran tekač; biti dobro treniran za turo ♪
  24.      treníti  trénem dov. (ȋ ẹ́) 1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile // narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu je trenila; niti mišica mu ni trenila na obrazu 2. nar. s kratkim gibom udariti: treniti z bičem, vajetmi po konjih / kot vzklik da te treni, kam se ti pa tako mudi ● ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto; ekspr. ni trenil z očesom, z očmi od nje neprestano jo je gledal; star. treniti z očmi po kom na hitro pogledati; kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro ♪
  25.      trenútek  -tka m (ȗ) 1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; trenutek pozneje je odšel / potrpi še nekaj trenutkov malo / na trenutke je pri zavesti kdaj pa kdaj za zelo kratek čas; v trenutku je ustavil zelo hitro; v trenutku se vrnem takoj / kot vljudnostna fraza: trenutek počakajte, prosim; trenutek, nekaj ti moram povedati; oprostite (mi) za trenutek // navadno s prilastkom čas, ki se zdi zelo kratek: vsak prost trenutek porabi za učenje; ekspr. srečni, svetli, temni trenutki življenja; trenutek olajšanja, slabosti, dobre volje; ugodje trenutka in trajnejše ugodje / ekspr. to je trenutek, ki človeku ostane za vedno doživetje 2. točka, kratek čas v neomejenem trajanju: nastopil, prišel, knjiž. napočil je trenutek izstrelitve rakete; izbrati, zamuditi pravi trenutek za odriv; tisti trenutek, v tistem trenutku se je spomnil na mater tedaj; ozrl se je in tisti trenutek, v tistem trenutku je počilo istočasno 3. s prilastkom kratko omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: prelomni trenutki v življenju naroda; to je zgodovinski trenutek / publ. prikazati gledališki, politični trenutek sedanje razmere v gledališču, politiki / taka politika je v sedanjem trenutku nevarna v sedanjih razmerah; v tem trenutku zamenjava ni primerna ● ekspr. ne dajo mu niti trenutka miru prav nič; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; ekspr. niti trenutek ga ni skrbelo sploh ga ni skrbelo; ekspr. od trenutka do trenutka je hrup naraščal hitro; ekspr. nima mirnega trenutka nikoli nima miru; ekspr. prvi trenutek, v prvem trenutku ni dojel, kaj se je zgodilo takoj; ekspr. ta trenutek, vsak trenutek lahko pride v zelo kratkem času, takoj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; ekspr. predati se veselemu trenutku popolnoma doživljati veselo razpoloženje; ekspr. vsak trenutek te lahko doleti nesreča kadarkoli; ekspr. z vsakim trenutkom je slabše hitro se slabša; ekspr. prišel je zadnji trenutek komaj še pravočasno; ekspr. biti do zadnjega trenutka pri zavesti do smrti; ekspr. zagrenila mu je vsak trenutek življenja vse življenje ◊ psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda ♪

   4.169 4.194 4.219 4.244 4.269 4.294 4.319 4.344 4.369 4.394  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA