Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rep (3.169-3.193)
- predsédnik -a m (ẹ̑) 1. navadno voljeni najvišji funkcionar organizacije, telesa: skupščina ima predsednika in več podpredsednikov; voliti predsednika; predsednik društva; predsednik republike; predsednik sveta delovne skupnosti; naloge, pooblastila predsednika / predsednik Zveznega izvršnega sveta / častni predsednik; v nekaterih državah ministrski predsednik / predsednik izpitne komisije; predsednik razredne skupnosti 2. kdor vodi sestanek ali sejo: predsednik je zaključil sejo / delovni predsednik ♪
- predsédniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol ♦ jur. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika v zahodnih državah republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko ♪
- predsédstvo -a s (ẹ̑) 1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti 2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu 3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa ● v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik ♪
- predstávljati -am nedov. (á) 1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju 2. delati javno znano kako a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko 3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke 4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto 5. redko poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta predstávljati si povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si
predstavljati predstavljajóč -a -e: sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase ♪
- predstávnost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost predstavnega: lik izstopa zaradi svoje nazornosti in predstavnosti; predstavnost predmetov 2. sposobnost za predstavljanje: razvoj otrokove predstavnosti / majhna predstavnost preprostega poslušalstva // redko domišljija: v njeni predstavnosti se je izoblikovala podoba mrtvega sina ♪
- predúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje ♪
- predvídeti -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
- predvidévati -am nedov. (ẹ́) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov ♪
- pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
- prégniti -em in pregníti prêgnem dov. (ẹ́; ȋ é) star. prepogniti: pregniti list papirja ♪
- pregráda -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama // navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah // naprava,
nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme ◊ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
- pregrétje -a s (ẹ̑) glagolnik od pregreti: pregretje zemlje / preprečiti pregretje motorja ♪
- pregrétost -i ž (ẹ̑) stanje pregretega: zaradi pregretosti je zbolel za pljučnico / preprečiti pregretost motorja ♪
- pregrévanje -a s (ẹ́) glagolnik od pregrevati: pregrevanje železa / preprečiti pregrevanje stroja ♪
- pregrísti -grízem dov. (í) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: miši so pregrizle vrečo na več mestih / ekspr. rjaveča žica pregrize cev // z grizenjem razdeliti na dva dela: pregristi vrv ● redko vsako besedo mu pregrize pregrizne; ekspr. teh klancev ne pregrizeš v enem dnevu prehodiš; miš je pregrizla pot skozi zid z grizenjem naredila pregrísti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinka se pregrize skozi ovoj; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; pren., ekspr. pregristi se skozi težave // ekspr. s težavo prebrati, preštudirati: pregristi se skozi knjigo, podatke 2. ekspr. s težavo priti kam: pregrizel se je na prostost / pregristi se do lastnega prepričanja, spoznanja ♪
- prehájati -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi
točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro
prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
- prehitévanje -a s (ẹ́) glagolnik od prehitevati: nepravilno, prepovedano prehitevanje; prehitevanje po desni strani / prehitevanje v rasti, razvoju / prehitevanje dogodkov, možnosti / prehitevanje konfliktov preprečevanje ♪
- prehitévati -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno
nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
- prehòd -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od preiti, prehajati: povečalo se je število prehodov čez mejo; prehod čez progo je prepovedan; preprečiti prehod čet čez reko / raziskovati prehod žarkov skozi različne snovi / za prehod meje ne potrebujemo vizuma / prehod od manufakturnega načina dela na industrijskega / v državi so možnosti za miren prehod v socializem / pospeševati je treba prehod na ekonomske cene; prehod na decimalni sistem / prehod lastnine na drugo osebo / na prehodu hriba v ravnino si je zgradil hišo / opazoval je prehode barv na nebu / pred prehodom na dnevni red so izvolili člane nekaterih komisij // navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: zgodilo se je na prehodu iz devetnajstega stoletja v dvajseto; ob prehodu starega veka v srednji vek 2. kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran
česa: iskati prehod čez reko; stopiti v prehod / prehod v ulico je zaprt / med klopmi je bil širok prehod; nizek, ozek, skalnat prehod; podzemni prehod / železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot; prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost / mejni prehod kraj, prostor, kjer je dovoljeno preiti, prestopiti državno mejo // hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: šel je skozi prehod; slikovit je srednji del hiše z arkadnim prehodom / prehod pod nebotičnikom ◊ arheol. mejni pas med dvema značilnima deloma na posodi; rad. združitev konca enega dela programa z začetkom drugega po določenem načrtu ♪
- prehodíti -hódim dov. (ȋ ọ́) hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot // hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče podolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije ● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela prehodíti se nav. ekspr. s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili prehodívši zastar.: prehodivši nekaj korakov,
se je ustavil prehójen -a -o: ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano ♪
- prehódnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prehodnega: gre le za prehodnost teh negativnih pojavov; motila ga je prehodnost ukrepov; to je dokument o prehodnosti našega obdobja ◊ lingv. glagolska prehodnost lastnost glagola s predmetom ♪
- prejádrati -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata 2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode 3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice ● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem ♪
- prejáhati -am tudi -jášem dov. (ā) 1. jahajoč priti z enega konca česa na drugega: v diru, hitro so prejahali nevarno področje 2. jahajoč prepotovati: prejahati deset kilometrov; vso pot so prejahali molče ♪
- prejédati -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
- prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili prejésti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se
na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice prejéden -a -o: prejedena tkanina ♪
3.044 3.069 3.094 3.119 3.144 3.169 3.194 3.219 3.244 3.269