Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rep (26-50)



  1.      rêpen  in répen -pna -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa ♦ anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih
  2.      repénčiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil
  3.      reperkusíja  tudi reperkúsija -e ž (; ú) mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo
  4.      repertoár  -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezonžarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo // vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti
  5.      repertoáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na repertoar: repertoarni načrt / repertoarna politika gledališča
  6.      repertórij  -a m (ọ́) knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij; repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazaloknjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige
  7.      rêpete  medm. () izraža zahtevo po ponovitvi, še (enkrat): ko je pojedel, je rekel: repete; sam.: prositi za repete
  8.      repetènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) žarg., šol. učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v tem razredu je nekaj repetentov
  9.      repetêntka  in repeténtka -e ž (ē; ẹ̄) žarg., šol. učenka, ki ponavlja razred; ponavljavka: v razredu je samo ena repetentka
  10.      repetícija  -e ž (í) knjiž. ponovitev, ponavljanje: dijaku je potrebna repeticija nekaterih poglavij ♦ muz. zaporedno hitro ponavljanje istega tona; znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe; ponavljaj
  11.      repetírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo
  12.      repetíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka
  13.      repetírka  -e ž () voj. puška, pri kateri se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: vojaki so bili oboroženi z repetirkami / puška repetirka
  14.      repetitíven  -vna -o prid. () knjiž. ponavljajoč se: repetitivni gibi
  15.      repetítor  -ja m () šol., nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot repetitor
  16.      repetitórij  -a m (ọ́) šol. 1. ciklus predavanj in vaj, namenjen ponavljanju učne snovi: organizirati repetitorij matematike 2. priročnik za ponavljanje učne snovi: napisati fizikalni repetitorij
  17.      repetníca  -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami
  18.      repetníčka  -e ž (í) nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel
  19.      répica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico ◊ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena
  20.      repíca 1 -e ž (í) nar. vzhodno zadnji del sore: sedeti na repici
  21.      repíca 2 -e ž (í) nar. koroško krompir: saditi repico
  22.      repìč  -íča m ( í) repek: ptič s kratkim repičem
  23.      répičen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oljno repico: repično polje / repično olje
  24.      repína 1 -e ž (í) meso z repa prašiča ali goveda: skuhati repino; juha iz repine
  25.      repína 2 -e ž (í) nar. repno listje, repno perje: posušiti repino

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA