Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rep (251-275)



  1.      podkrepíti  -ím dov., podkrépil ( í) narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljitiknjiž., redko ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal podkrepljèn -êna -o: s kletvico podkrepljena trditev
  2.      podkrépljati  -am nedov. (ẹ́) podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki
  3.      podkrepljeváti  -újem nedov.) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti
  4.      podrépen  tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudopog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človekvet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep // ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom
  5.      podrépnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od podrepnik: fašistične podrepnice / kot psovka molči, podrepnica
  6.      podrépnik  -a m (ẹ̑) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: podrepniki so pritrjevali vsaki njegovi besedi; okupatorjevi podrepniki / ko bi le vedel, kdo je ta podrepnik, ki ga je prijavil
  7.      podrépništvo  -a s (ẹ̑) slabš. lastnost, značilnost podrepnikov: niso ga imeli radi zaradi njegovega podrepništva / očitali so mu podrepništvo
  8.      pokrepáti  -ám dov., pokrêpal (á ) nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti: konji so pokrepali // nizko pomreti: pokrepali bodo od lakote
  9.      pokrepčáti  -ám dov.) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala; pogreli so se in pokrepčali s čajem / redko hladen zrak ga je pokrepčal osvežil pokrepčáti se najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni pokrepčán -a -o: pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot
  10.      pokrepíti  -ím dov., pokrépil ( í) knjiž., redko utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo pokrepíti se najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili
  11.      pólkrêpek  -pka -o [k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko
  12.      pólprepústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije
  13.      popreprôstiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: popreprostiti razlago
  14.      porepkáti  -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov.; ẹ̑; ) ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu
  15.      potrepáti  -ám in -trépljem dov., ẹ́) star. potrepljati: potrepati koga po rami / s prsti ga je prijateljsko potrepal po kolenih
  16.      potrepávati  -am nedov. () 1. redko potrepetavati: ko ga je poslušala, so ji potrepavale nosnice / luč potrepava 2. ekspr. narahlo potresati: potrepavati s perutmi, z vajetmi
  17.      potrepetávati  -am nedov. () v presledkih trepetati: noge mu potrepetavajo; ustnice so ji potrepetavale od vznemirjenja / glas ji je potrepetaval / ekspr. vrhovi smrek potrepetavajo v vetru ● ekspr. nad reko potrepetava modrikasta meglica je, leži; ekspr. na obrazu mu potrepetava senca žalosti poteze obraza izražajo, kažejo žalost potrepetavajóč -a -e: potrepetavajoče luči na grobovih
  18.      potrepljáti  -ám dov.) večkrat zapovrstjo narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: psa je pohvalil in potrepljal; prijateljsko jo je potrepljal po hrbtu, rami, roki / potrepljal se je po žepu potapljal
  19.      predrépen  tudi predrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ) zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe
  20.      prepàd  -áda m ( á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši ♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami 3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva ● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj
  21.      prepádati  -am nedov.) 1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino 2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada prepadajóč -a -e: prepadajoča vas
  22.      prepáden  -dna -o prid. () 1. nanašajoč se na prepad: prepadna stran gore / prepadno skalovje 2. ekspr. zelo strm: prepadne senožeti, steze; prepadna stena / prepadne globeli z zelo strmimi bregovi prepádno prisl.: stena se prepadno spušča
  23.      prepádenost  -i ž () groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost
  24.      prepádnica  -e ž () redko brezno, prepad: potok teče v prepadnico
  25.      prepaginírati  -am dov. () knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA