Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rep (201-225)



  1.      krepíti  -ím nedov. ( í) 1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila 2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile
  2.      krepko...  prvi del zloženk nanašajoč se na krepek: krepkodušen, krepkovoljnost
  3.      krepkodúšen  -šna -o prid.) star. pogumen, odločen: to lahko stori samo zelo krepkodušen mož
  4.      krepkóst  tudi krêpkost -i ž (ọ̑; é) nav. ekspr. 1. lastnost krepkega človeka: krepkost telesa 2. knjiž. moč: bil je vesel svoje mladosti in krepkosti / v govoru je bila njegova glavna krepkost ● star. duševna krepkost odločnost, stanovitnost
  5.      krepkovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. odločen, stanoviten: zelo krepkovoljen človek je
  6.      krepljênje  -a s (é) redko krepitev: vaje za krepljenje telesa / krepljenje narodne zavesti
  7.      krêpniti  -em in krépniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza
  8.      krepóst  -i ž (ọ̑) 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitostšalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdrženrel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu
  9.      krepósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. star. pošten, neoporečen: urediti okoliščine, da se bodo ljudje oblikovali v krepostne člane skupnosti / iron.: kaj si tako kreposten, popij malo zmeren, zdržen; v mladih letih ni bila ravno krepostna 2. rel. ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostna žena / krepostno življenje
  10.      krepóstnež  -a m (ọ̑) nav. iron. pošten, neoporečen človek: prikazovati lažne krepostneže / glej ga krepostneža, ki se skrivaj vdaja poltenosti
  11.      krepóstnica  -e ž (ọ̑) nav. iron. poštena, neoporečna ženska: igrati krepostnico in razsodnico / v teh krajih ženske niso krepostnice
  12.      krepóstnik  -a m (ọ̑) 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov
  13.      krepóstnost  -i ž (ọ̑) 1. star. poštenost, neoporečnost: stroga patriarhalna krepostnost / iron. to je bila prehuda preizkušnja za njegovo krepostnost zmernost, zdržnost, moralnost 2. rel. značilnost človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostnost svetnikov
  14.      krépžoržét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) tekst. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo: bluza iz krepžoržeta
  15.      krivorép  in krivorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima kriv rep: krivorep ruševec
  16.      krivorépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. ruševec: ustrelil je krivorepca
  17.      lirorépec  -pca m (ẹ̑) zool. v Avstraliji živeča fazanu podobna ptica, katere samec ima rep liraste oblike, Menura novaehollandiae
  18.      mèdrepúbliški  -a -o prid. (-ú) ki je, poteka med republikami: organizirati medrepubliške kulturne zamenjave; medrepubliško tekmovanje / dobri medrepubliški odnosi
  19.      narepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
  20.      nèpreplačljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je
  21.      nèpreplezljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da preplezati: nepreplezljiva stena
  22.      nèpreprečljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da preprečiti: nepreprečljiva nesreča, škoda
  23.      nèprepríčan  -a -o prid. (-) redko ki ni prepričan: kljub prijateljevemu prepričevanju je ostal neprepričan
  24.      nèprepričeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno
  25.      nèprepričljív  -a -o prid. (- -í) ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva nèprepričljívo prisl.: neprepričljivo govoriti, pripovedovati

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA