Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (826-850)



  1.      preferenciál  -a m () ekon. preferenca: carinski preferenciali
  2.      preferenciálen  -lna -o prid. () ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine
  3.      preferénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi ♦ jur. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste
  4.      pregóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pregovor: pregovorni stavki / knjiž. pregovorna gostoljubnost splošno znana, zelo velika
  5.      pregrênek  in pregrenák -grênka -o inprid. é) 1. preveč grenek: čaj si pripravila pregrenek 2. ekspr. zelo grenek: pregrenko zdravilo / pregrenki spomini
  6.      prekáren  -rna -o prid. () zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj
  7.      prekoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) čezmeren: prekomeren uvoz; prekomerna poraba električne energije; prekomerno zaposlovanje / prekomerni telesni napori; utrujen od prekomernega dela prekomérno prisl.: prekomerno se ukvarjati s čim
  8.      prekreníti  -krénem dov. ( ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: sprijazniti se moraš s tem, ker se ne da prekreniti; do zime se bo že kaj prekrenilo ∙ knjiž. prekreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem
  9.      prelimináren  -rna -o prid. () knjiž. predhoden, pripravljalen: pred zborovanjem so imeli še preliminarni sestanek; preliminarna razprava / dobiti preliminarno soglasje vnaprejšnje
  10.      premiêren  -rna -o [-mie- in -mje-] prid. () premierski: premierna predstava
  11.      premréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) prekriti z mreno: smetana je premrenila mleko; zaradi mraza so se luže premrenile / nebo se je premrenilo z oblaki
  12.      prenačudíti se  in prenačúditi se -im se dov. ( ú ) knjiž. načuditi se: ni se mogel prenačuditi temu
  13.      prenadólgo  [g] prisl. (ọ́) nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem
  14.      prenágel  -gla -o [ǝ] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi
  15.      prenaglás  prisl. () nav. ekspr. preveč naglas: prenaglas govoriš
  16.      prenáglica  -e ž (ā) knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj
  17.      prenágliti se  -im se dov.) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje ∙ ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi
  18.      prenágljenec  -nca m () redko prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil
  19.      prenágljenje  -a s () glagolnik od prenagliti se: ogibati se prenagljenja / v prenagljenju storjena napaka
  20.      prenágljenost  -i ž () 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost
  21.      prenagníti  in prenágniti -em, tudi prenágniti -em dov. ( á; á) nagniti na drugo, nasprotno stran: dodatna utež je tehtnico prenagnila ● knjiž. ne more je prenagniti še tolikšna ljubezen do očeta vztraja pri svojem prepričanju, pri svoji odločitvi; knjiž. poskušal je sina prenagniti, pa se mu ni posrečilo pregovoriti
  22.      prenagósto  prisl. (ọ̑) nav. ekspr. preveč nagosto: prenagosto posajeno drevje / granate padajo prenagosto, da bi si upal iz zaklonišča
  23.      prenaíven  -vna -o prid. () preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog
  24.      prenajésti se  -jém se dov., 2. mn. prenajéste se, 3. mn. prenajedó se tudi prenajéjo se; prenajéj se in prenajèj se prenajéjte se; prenajédel se prenajédla se, stil. prenajèl se prenajéla se (ẹ́) preveč se najesti: ob vsaki pojedini se prenaje // ekspr. naveličati se: mesa sem se že prenajedel
  25.      prenakázati  tudi prenakazáti -kážem dov. (á á á) fin. nakazati z enega računa na drug račun

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA