Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (7.780-7.804)


  1.      zafrkljívka  -e ž (ȋ) pog. ženska, ki (rada) draži koga, se norčuje iz koga: to dekle je zafrkljivka; pren. pesem zafrkljivka ♪
  2.      zafrkljívost  -i ž (í) pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga ♪
  3.      zagalopírati  -am dov. (ȋ) steči v galopu: konj je zagalopiral / ekspr. tako je zagalopiral, da ga ni bilo mogoče ustaviti zelo hitro stekel zagalopírati se ekspr. prenagliti se: s tem sklepom se je zagalopiral ♪
  4.      zagánjati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj v delovanje, tek: zaganjati motor / voznik je nekaj minut zaganjal avtobus 2. povzročati, da kaj hitro, sunkovito se premikajoč po vodi, zraku prihaja kam: valovi so zaganjali čoln ob breg; veter jim je zaganjal dež v obraz ∙ redko vojaki so spretno zaganjali sulice metali 3. delati, povzročati, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zaganjati krave na pašo 4. knjiž. poganjati, odganjati: rastlina je že začela zaganjati / mirta zaganja novo popje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: gledalci so ob njegovih akrobacijah zaganjali krike, smeh; labodi so zaganjali vedno hujši vrišč zagánjati se 1. hitro, sunkovito se gibati: pri hoji se zaganja / mlinski kamni so se zaganjali / burja se zaganja 2. navadno s prislovnim določilom s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: zaganjal se je od skale do skale; žival se je zaganjala po strmini navzgor 3. s predlogom hitro, sunkovito se premikati k čemu: ptič se je zaganjal proti oknu, vendar ga ni dosegel // s takim premikom udarjati ob kaj, v kaj: lev se je zaganjal ob mrežo; valovi so se zaganjali v skale; pren., ekspr. veter se jim je zaganjal v obraz 4. s predlogom hitro, sunkovito se premikati h komu z namenom napasti ga: zaganjal se je vanj in ga tepel / bik se je zaganjal v rdečo cunjo; pes se je zaganjal proti tujcu / daj mi to, se je zaganjal vanj zaganjajóč -a -e: zaganjajoč živino na pašo, si je žvižgal; v breg zaganjajoči se valovi ♪
  5.      zagíbati  -ljem tudi -am dov., zagibála (ȋ) 1. povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je zagibal veje // povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: zagibati vodno površino; pren., ekspr. to je zagibalo pesniškega duha ∙ redko množica je zagibala je vzvalovila, zavalovila 2. narediti nekaj gibov, premikov: bolnik je s težavo zagibal; zagibati z ustnicami ♪
  6.      zagláditi  -im dov., tudi zagladíla (á ȃ) 1. z glajenjem zadelati: zagladiti raze, razpoke; zagladiti s kitom, z voskom; zagladiti površino; pren., knjiž. zagladiti vrzeli v znanju 2. z glajenjem zakriti, odpraviti: zagladiti gube / ekspr.: zagladiti nasprotja; zagladiti spor poravnati zaglájen -a -o tudi zaglajèn -êna -o: razpoke, zaglajene s kitom; vse težave so zaglajene ♪
  7.      zaglédati  -am dov., zagléj in zaglèj zagléjte, stil. zaglédi zaglédite (ẹ́ ẹ̑) z gledanjem zaznati: zagledati kopno; skozi okno je zagledal nenavaden prizor; zagledati koga oddaleč; zagledala sta se in si pomahala; pren., ekspr. zagledati resnico ● star. beli dan, luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla zaglédati se s predlogom 1. za določen čas upreti, usmeriti pogled kam: zagledati se predse, v tla; za nekaj trenutkov, začudeno se zagledati v koga / podprl si je glavo in se zagledal sam vase 2. ekspr. zaljubiti se: zagledal se je v sosedovo hčer; noro se zagledati v koga // čustveno pozitivno, trajno se navezati na kaj: že v mladih letih se je zagledal v znanost zagledávši zastar.: zagledavši znanca, je stopil k njemu zaglédan -a -o: že dolgo je zagledana vanj; prepozno zagledano vozilo ∙ ekspr. fant je preveč zagledan vase preveč občuduje samega sebe ♪
  8.      zaglódati  -am tudi -glójem, tudi zaglôdati -am dov., zaglódaj zaglódajte tudi zaglóji zaglójite tudi zaglôdaj zaglôdajte tudi zaglodájte; tudi zaglodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlomiti v majhnem kosu: miš spet zagloda sir // glodajoč prodreti z zobmi v kaj: pes zagloda v kost 2. ekspr. povzročiti neugoden, navadno duševni občutek: spet ga je zaglodala skrb zaglódati se, tudi zaglôdati se glodajoč prodreti v kaj: črv se je že globoko zaglodal; pren., ekspr. ta misel se je zaglodala vanj ♪
  9.      zaglušíti  -ím dov., zaglúšil (ȋ í) knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot strojev je zaglušil njegove krike / hrup ga je skoraj zaglušil oglušil; pren. skušal je zaglušiti spomine zaglušèn -êna -o: zaglušeni glasovi ♪
  10.      zagnézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z gnezdom, gnezdi zadelati, zapolniti: lastovke so zagnezdile kot zagnézditi se naseliti se tako, da se težko odstrani: netopirji so se zagnezdili v kot; pren. v njem se je zagnezdil strah ♪
  11.      zagoréti  -ím dov., zagôrel (ẹ́ í) 1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih 2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica 3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo 4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor // pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju // v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti 5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko 6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu 7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu zagôrel tudi zagorèl in zagorél -éla -o: od sonca zagorela koža; po zagorelem polenu skačejo plamenčki ♪
  12.      zagorévati  -am nedov. (ẹ́) 1. drug za drugim zagoreti: na kresni večer so po gričih zagorevali kresovi / požari zagorevajo in ugašajo 2. drug za drugim z gorenjem začenjati dajati svetlobo: po grobovih so zagorevale sveče / v parku so zagorevale redke luči; nad zabaviščem so vso noč zagorevale bele in zelene rakete / ekspr. kresnice so ugašale in spet zagorevale 3. ekspr. začenjati močno sijati, žareti: nebo se temni, zvezde zagorevajo / na obzorju vstaja sonce in pokrajina zagoreva 4. ekspr. pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: v njej zagoreva ljubezen, strast / v očeh mu zagoreva ogenj, srd / boji, upori zagorevajo 5. dobivati rjavo barvo kože: kopalci so vse bolj zagorevali ♪
  13.      zagozdíti  -ím in zagózditi -im dov., zagózdil (ȋ í; ọ̄) 1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno: zagozditi podpornike, zagozditi toporišče / zagozditi vratno krilo s koščkom lesa 2. dati, potisniti kaj kam tako, da je tam trdno nameščeno: zagozditi kamen pod kolo; zagozditi klin v špranjo; s privijanjem vijaka zagozditi vložek v luknjo // dati, spraviti kaj v položaj, iz katerega ne more priti: deroča voda je zagozdila čoln med stebre mostu; zagozdil se je med skale, da ga voda ni mogla odnesti / ekspr.: zagozdil je glavo med dlani; zagozdil je nogo med vrata 3. ekspr. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu narediti neprehodno: rov so zagozdile odkrušene skale; ulico so zagozdili tovornjaki; množica je za hip zagozdila vrata zagozdíti se, in zagózditi se 1. priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam ostati, se ne premikati: pri plezanju iz luknje se je zagozdil; med podkev in kopito se je zagozdil kamen; pri žaganju se je rezilo zagozdilo / plavajoči led se je zagozdil v soteski; pren. v možgane se mu je zagozdila trdovratna misel 2. ekspr. premikajoč se priti v položaj, ki zaradi nabiranja, kopičenja česa preprečuje gibanje, prehajanje: pred mostom se je zagozdila kolona avtomobilov; med vrati se je zagozdila skupina gostov // zaradi nabiranja, kopičenja česa na določenem mestu postati neprehoden: cestišče se je zagozdilo z avtomobili zagozdèn -êna -o: rov je zagozden s skalo; v razbitem avtomobilu zagozdena ženska ♪
  14.      zagrabíti  in zagrábiti -im, in zagrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. močno, sunkovito prijeti kaj: zagrabiti kamen, palico; zagrabiti za kljuko, vrv; zagrabiti z obema rokama; hitro, nepričakovano zagrabiti / zagrabil ga je in stresel; zagrabiti koga za lase, roko / lisica zagrabi kokoš; zagrabiti s kljunom, kremplji, z zobmi / zagrabiti s kleščami / stroj mu je zagrabil roko / tok je zagrabil čoln // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zagrabil je plašč in stekel; zagrabil je pest zlatnikov in jih spravil v žep 2. ekspr. prijeti, zgrabiti: zagrabiti begunca, tatu 3. ekspr. začeti intenzivno delati: dozdaj smo počivali, zdaj pa bo treba zagrabiti; delavci so pošteno zagrabili // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: vsi so zagrabili za delo 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zagrabila ga je bolezen; zagrabi ga jeza, strah; zagrabil ga je kašelj, krč // izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je spet zagrabilo; brezoseb. zagrabilo jo je, da bi zajokala / brezoseb. zagrabilo ga je, da bi se vrnil zelo rad bi se vrnil 5. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: njihovo trpljenje ga je zagrabilo / pesem, roman človeka zagrabi; njegova zgodba je poslušalce zagrabila 6. z grabljenjem (z grabljami) zakriti: zagrabiti seme / zagrabiti jame ● ekspr. res je, je zagrabil hitro, odločno rekel; ekspr. nalogo bo treba drugače zagrabiti se je drugače lotiti; ekspr. zagrabil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila sprejel, izrabil; ekspr. zagrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zagrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zagrabiti za trnek podleči zvijači; če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko zagrabíti se in zagrábiti se, in zagrábiti se močno, sunkovito se oprijeti česa: v zadnjem trenutku se je zagrabil za ograjo in se obdržal zagrábljen -a -o: zagrabljeno seme ♪
  15.      zagradíti  -ím dov., zagrádil (ȋ í) z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagraditi lovišče, rov; zagraditi most z vozovi; zagraditi vhod v stavbo; zagraditi s kamni, z žico / lava je reko zagradila in nastalo je jezero / otroci so zagradili ribe v kotanjo // v zvezi zagraditi pot onemogočiti komu prehod: razširil je roke in ji zagradil pot; zagraditi sovražniku pot proti jugu; pren., ekspr. zagraditi komu pot do uspeha zagradíti se knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: pesnik se je zagradil od ostalega sveta; zagraditi se pred življenjsko resničnostjo zagrajèn -êna -o: z desko zagrajen del vrta; pot nazaj mu je zagrajena ♪
  16.      zagrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / redko zagrajevati travnike ograjevati // v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha zagrajeváti se knjiž. delati se nedostopnega za kaj: zagrajeval se je pred sorodniki ♪
  17.      zagrêbsti  -grêbem dov., zagrébel zagrêbla (é) 1. z grebenjem zakriti, pokriti: otrok je igračko zagrebel; z grebljico zagrebsti žareče oglje / truplo so samo zagrebli / zagrebsti krompir v žerjavico; zagrebel se je v seno / star. lani so ga zagrebli pokopali; redko zagrebsti grob zasuti; pren., ekspr. zagrebsti žalostne spomine 2. ekspr., s prislovnim določilom dati, potisniti kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebsti glavo, obraz v dlani, roke / zagrebsti (si) prste, roko v lase / zagrebsti nohte v kožo zasaditi zagrêbsti se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: ves se je zagrebel v delo, študij zagrebèn -êna -o: biti do pasu zagreben v seno; sedela je z rokami, zagrebenimi v lase ♪
  18.      zagrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti // ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov ♪
  19.      zagrínjati  -am nedov. (í) 1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo // biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico 2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo ♪
  20.      zagrníti  in zagŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico 2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre ● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil zagŕnjen -a -o: zagrnjeno okno ♪
  21.      zahŕbten  -tna -o prid. (ȓ) 1. ki skrivaj naredi kaj slabega: zahrbten človek; zahrbten je in hinavski / zahrbten značaj / imeti zahrbtne namene; zahrbtna misel; zahrbtno dejanje 2. ekspr. navidezno nenevaren: zahrbten ovinek; to je zahrbtna reka / zahrbtno orožje / zahrbtna bolezen zahŕbtno prisl.: zahrbtno govoriti, ravnati; zahrbtno napasti, ubiti koga ♪
  22.      zahrepenéti  -ím dov. (ẹ́ í) začutiti močno željo po čem: zahrepenel je po domovini, sreči; ekspr. zahrepeneti z vsem srcem / ekspr. zahrepenel je v planine močno si je zaželel; pren., knjiž. njegove misli so zahrepenele k njej ♪
  23.      zahvála  -e ž (ā) 1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pismena, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud 2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se / kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo 3. star., v medmetni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen ♪
  24.      zaiskríti se  -ím se tudi zaiskríti -ím dov., zaískril (se); zaiskrèn (ȋ í) 1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet: kremen se zaiskri 2. oddati, dati trenutno, intenzivno svetlobo: lučka se zaiskri in ugasne; zaiskriti se v soncu; brezoseb. v temi se je zaiskrilo / oči so se ji zaiskrile od veselja 3. ekspr. iskreč se pojaviti: pred njim se je zaiskril zaklad / v njenih očeh so se zaiskrile solze ● ekspr. nenadoma se mu je zaiskrilo v glavi doumel, razumel je ♪
  25.      zajádrati  -am dov. (ȃ) 1. zapluti s pomočjo jader: zajadrati v pristanišče; pren., ekspr. zajadrati v novo življenje ∙ ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila 2. poleteti z jadralnim letalom: letalec je zajadral v višave 3. nav. ekspr. počasi, mirno se premakniti: oblak je zajadral preko sonca // počasi, dostojanstveno iti, se premakniti: plesalka v dolgi obleki je zajadrala po dvorani ♪

   7.655 7.680 7.705 7.730 7.755 7.780 7.805 7.830 7.855 7.880  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA