Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (776-800)



  1.      planetáren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na prostor, v katerem so planeti: planetarne odprave / planetarno gibanje planetno 2. publ. svetoven: planetarni trg; planetarna enotnost // zelo velik: planetarne razsežnosti problema
  2.      planíren  -rna -o prid. () namenjen za planiranje, izravnavanje: izdelovati planirno orodje ♦ grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
  3.      plebiscitáren  -rna -o prid. () dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev plebiscitárno prisl.: plebiscitarno se odločiti za priključitev ∙ publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično
  4.      plenáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na plenum: plenarni govori; plenarna odločba / plenarna seja centralnega komiteja plenárno prisl.: kongres je delal plenarno in v treh komisijah
  5.      pobrenčávati  -am nedov. () v presledkih brenčati: muhe pobrenčavajo / zvonec rahlo pobrenčava
  6.      pobrenkávati  -am nedov. () v presledkih brenkati: pobrenkavati na kitaro
  7.      podméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ima manjšo mero, kot je določeno, dogovorjeno: podmerne ribe / podmerna deska
  8.      podóren  in podôren -rna -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na podor: vhod v jamo so zasule podorne skale / vzpon vzdolž podornih pobočij ♦ geogr. podorna dvorana večja votlina v podzemeljski jami, ki je nastala z zrušenjem stropa
  9.      podpóren  -rna -o prid. (ọ̄) 1. ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podporni stebri; podporno tramovje je začelo popuščati / podporno mesto gredi / nosilna krila in podporne smuči jadralnega letala ♦ grad. podporni zid zid, ki preprečuje premik zemlje, materiala 2. nanašajoč se na gmotno pomoč: razdeljevanje podpornih sredstev / podporni sklad; ustanoviti podporno društvo / vrsto let je bil podporni član tega društva
  10.      podvečéren  -rna -o (ẹ́) pridevnik od podvečer: podvečerne sape
  11.      pogóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pogovor: pogovorne snovi jima ne zmanjka; načel je novo pogovorno temo 2. lingv. nanašajoč se na prostejšo, navadno govorno varianto knjižnega jezika: pogovorni izrazi; pogovorne posebnosti jezika; ta oblika je izrazito pogovorna / pogovorni jezik; pogovorna dvojnica pogovorni sinonim; pogovorna slovenščina
  12.      pogrenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati grenek: borovnice rade pogrenijo
  13.      pogreníti  -ím dov., pogrénil ( í) narediti kaj grenko: nezrele jagode kompot pogrenijo
  14.      pokóren  -rna -o prid., pokórnejši (ọ́ ọ̄) 1. navadno z dajalnikom ki se podreja oblasti, gospostvu koga: pokorni podložniki; biti pokoren staršem; tujcem niso hoteli biti pokorni; biti komu pokoren kot pes zelo, brezpogojno / biti pokoren očetovim ukazom; pokorni so zakonom / star., kot vljudnostna fraza sluga pokoren 2. ki vsebuje, izraža tako podrejanje: s pokornim nasmeškom je izpolnjeval vse ukaze pokórno prisl.: pokorno nosi težko breme; pokorno mu je služil / star., kot vljudnostna fraza pokorno javljam, da je vse urejeno
  15.      pokreníti  -krénem dov. ( ẹ́) publ. 1. ukreniti, narediti: v podjetju niso še ničesar pokrenili za izboljšanje razmer; pokrenili so vse potrebno, da bodo štipendije pravočasno izplačane / zanimalo ga je, če bo kaj pokrenil zoper njega 2. dati pobudo, začeti: pokreniti akcijo; pokreniti prerod duhovnega življenja / pokreniti zanimanje za jezik vzbuditipubl. tudi njegovo stvar bo pokrenil začel reševati
  16.      poláren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje ∙ knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja ◊ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
  17.      polimêren  -rna -o () pridevnik od polimer: struktura polimerne snovi
  18.      políren  -rna -o prid. () nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo
  19.      polistirén  -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo stirena nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za zvočno, toplotno in električno izolacijo
  20.      pólprozóren  -rna -o [p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi
  21.      pólškórenj  -rnja [š] m (ọ̑-ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje
  22.      póltovóren  in póltovôren -rna -o [t] prid. (ọ̑-ọ́; ọ̑-ó) v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov
  23.      pólúren  -rna -o [o] prid. (ọ̑-) ki traja pol ure: poluren odmor, sprehod; polurna zamuda
  24.      pólvečéren  -rna -o [v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki
  25.      pomréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA