Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (7.280-7.304)


  1.      tŕkelj  -klja m (ŕ) nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji ♪
  2.      tŕlica  -e ž (ŕ) 1. lesena priprava za trenje lanu, konoplje: terice so prinesle trlice s seboj; treti lan s trlico; trenje na trlici; suh je kot trlica zelo ♦ zgod. mučilna priprava za uklenitev rok in vratu 2. ekspr. zelo suh človek: jej, da ne boš taka trlica; za ženo je vzel neko trlico ♪
  3.      trobelíka  -e ž (í) bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika ♪
  4.      trobezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od trobezljati: težko prenašamo njihovo trobezljanje / neumno trobezljanje ♪
  5.      tróglàv  in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora ♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake ♪
  6.      trosíti  in trósiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči ♪
  7.      trózvók  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa ♪
  8.      tŕpek  -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega ♪
  9.      tŕpen  -pna -o prid. (r̄) 1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja 2. lingv. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način / trpni stavek / trpni deležnik tŕpno prisl.: trpno doživljati ♪
  10.      trpljênje  -a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel. Kristusovo trpljenje 2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja 3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje ♪
  11.      tŕsovec  -vca m (r̄) redko odrezano, odlomljeno steblo trsa; trs: za orožje so imeli priostrene trsovce / s trsovcem krite strehe ♪
  12.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  13.      tŕtje  -a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov ♪
  14.      trudapóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln truda, naporen: trudapoln dan; njegovo življenje je trudapolno / trudapolno delo ♪
  15.      tŕzalica  -e ž (ȓ) muz. ploščica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami: brenkati na mandolino s trzalico; celuloidna, kovinska trzalica ♪
  16.      trzljáj  -a m (ȃ) sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: trzljaj glave, ustnic / trzljaji poginjajoče živali // nehoteno sunkovito skrčenje mišice, mišic: ustnice spreleti trzljaj; trzljaj na obrazu; pren. duševni trzljaji ♪
  17.      tŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na a) trg, trgovanje: tržne zakonitosti / velik tržni prostor / tržna pristojbina / tržni dan / tržna proizvodnja; tržno blago / tržno gospodarstvo / tržni inšpektor; tržna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trg ♦ ekon. tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tržna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tržna cena cena, ki trenutno velja na tržišču; zgod. naselje s tržnimi pravicami b) trg, prostor: tržna razsvetljava; tržen in uličen / tržno naselje trško naselje tŕžno prisl.: tržno poslovati ♪
  18.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪
  19.      tú  medm. (ū) posnema močen, zategel, zamolkel glas a) hupe, roga: pripeljal se je z avtomobilom pred hišo in zatrobil: tu, tu; tu, tu, tu, so se oglasili rogovi b) ladijske sirene: ladja se je oglasila tu, tu ♪
  20.      tubêrkel  -kla in tubêrkulum -a m (é; ȇ) med. bunčici podobna vnetna tvorba v tkivu, ki jo povzroči bacil tuberkuloze: odkriti tuberkle z rentgenskim aparatom ♪
  21.      túbus  -a m (ȗ) 1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče: premikati tubus pri mikroskopu; tubus daljnogleda 2. fot. cev, s katero se poveča oddaljenost objektiva od ohišja fotografskega aparata: uporabljati tubus pri slikanju od blizu; tubus in meh / iztegljiv tubus 3. med. cevka, ki se vstavi v sapnik pri oživljanju ob prenehanju spontanega dihanja: napraviti s tubusom umetno dihalno pot ♪
  22.      túkaj  prisl. (ȗ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: ste še vedno tukaj; tukaj me počakaj / tukaj pri vas mora biti; tukaj okrog / od tukaj do doma je daleč odtod // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tukaj imamo dosti znancev; ljudje tukaj so prijazni; vi niste od tukaj / tukaj v bližini stanujem / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tukaj; publ. Ljubljana. Tukaj so sprejeli dopolnila k ustavi 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: tukaj, vidiš, je avtomobil zaneslo; to tukaj je treba popraviti; ravno tukaj je stal / tukaj me boli; kaj imate tukaj, je pokazal na kovček / tukaj se podpišite / tukaj za steno je skladišče; tukaj notri je tekočina / vznes., kot napis na nagrobniku tukaj počiva XY; kot napis na spominski plošči tukaj se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali da je kaj v roki, kjer je komu na razpolago: pero je tukaj, izvolite; na, tukaj imaš denar in kupi / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tukaj je moja roka; pog., pri udarcu na, tukaj imaš za tvojo nesramnost 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: avtor tukaj navaja novejše podatke; da, tukaj se je pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tukaj objavljamo eno // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, tukaj naj dodam le še naslednje; že tukaj želim poudariti, da se s predlogom ne strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: na sestanku so govorili o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč / zlasti tukaj, pri vodilnih delavcih, je to pomembna lastnost 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: tukaj gre samo za denar; tako je odločil gospodar in tukaj nič ne pomaga / veš kaj, tukaj se pa vse neha 5. izraža neposredno predhodno uresničeno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tukaj je udaril po mizi; jaz grem domov, tukaj je nekoliko zajecljal, ker sem vsega naveličan 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do vrha gore in tukaj se knjiga konča; tukaj se oglasi tajnica // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tukaj, ob koncu stoletja, so se pojavljale take zahteve; od tukaj naprej se začenja drugo obdobje 7. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: prikazujejo se enkrat tukaj, enkrat tam; streljali so zdaj tukaj, zdaj tam ● vse je bilo tako resnično, kot sem tukaj izraža podkrepitev trditve; sam.: skladno oblikovanje našega danes in našega tukaj ♪
  23.      tularemíja  -e ž (ȋ) vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka: odkriti povzročitelja tularemije ♪
  24.      tulíti  in túliti -im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm 2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali 3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal 4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu ● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje tulé knjiž.: veter je tule pihal od juga tuleč tulèč -éča -e: zver se je tuleč dvignila na zadnje noge; tuleči glasovi; tuleča množica ♪
  25.      túljenje  in tuljênje -a s (ú; ē) glagolnik od tuliti: tuljenje psa / tuljenje siren / tuljenje otrok v razredu / tuljenje vetra ♪

   7.155 7.180 7.205 7.230 7.255 7.280 7.305 7.330 7.355 7.380  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA