Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (6.480-6.504)


  1.      sáldo  -a m (ȃ) fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo tekočega računa stanje denarnih sredstev na tekočem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo ◊ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪
  2.      sálomonov  -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  3.      sálomonski  tudi salomónski -a -o prid. (ȃ; ọ̑) ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: salomonski odgovor; najti salomonsko rešitev / salomonska razsodba sálomonsko tudi salomónsko prisl.: problem salomonsko rešiti; salomonsko modro se je temu izognil ♪
  4.      sálto mortále  sálta mortále m, tudi neskl. (ȃ-ȃ) žarg. premet prosto, zlasti z višine, smrtni skok: narediti salto mortale; salto mortale cirkuškega akrobata; pren. to je bil politični salto mortale ♪
  5.      sálva  -e ž (ȃ) istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev: salva ob dnevu zmage, prvem maju / ekspr. predsednika so pozdravile salve / četa je izstrelila častno salvo / topovska salva // več istočasnih strelov: sovražnikove salve / streljati v salvah; pren. salve ploskanja; ta prizor je izzval, sprožil salve smeha ♪
  6.      samó  prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel, kar hočeš / ekspr. v mislih ji je samo in edino on / samo zato ga ne mara, ker preveč govori; nesreča se je zgodila samo zato, ker niso bili previdni / elipt.: samo sreča, da pred vožnjo ni pil; samo trenutek, prosim; končali smo. Samo še to // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje: mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš; brez moči je bil in je lahko samo gledal, kako vse propada; samo igrala bi se; kako je tam, si lahko samo predstavljate / hotel je samo jesti in jesti // nav. ekspr., navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: sin gara, hči pa samo lenari; starši so kupovali zemljo, otroci pa jo samo prodajajo 2. ekspr., z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo / elipt.: samo mirno, brez strahu; samo na dan z besedo; samo noter, prosim; samo potrpljenje; samo tako naprej // izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl / elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat 3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili o nas; samo kje bomo zdaj dobili zdravnika / elipt. rekel je, da pride. Samo kdaj 4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: naj se igrajo, samo če ne bodo delali prevelikega hrupa; samo če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; če samo sliši kaj o njem, se razburi / tam nekaj pomeniš samo, če imaš denar 5. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi; samo da se ji ni kaj zgodilo; da se samo more tako sprenevedati; samo če me ni izdal // izraža ukaz, željo: samo da boš priden; samo da bi ga pregovoril; če bi se samo dalo kam skriti II. v vezniški rabi 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: to ti lahko prodam, samo zate bo predrago; je priden delavec, samo izkušnje mu manjkajo / govori lepo, samo malo pretiho; vlaki prihajajo, samo z zamudo / elipt.: z vami grem, samo, ali je potrebno; lepo se sliši, samo, ali je res // z nikalnico za izražanje izvzemanja: vsi vedo, samo ona ne; lahko da boš od koga izvedel, samo od mene ne; te mravlje so podobne našim, samo ne po velikosti; bodi prizanesljiv, samo ne preveč // v zvezi samo da za omejevanje prej povedanega: na dopustu nam je bilo zelo lepo, samo da je bilo včasih prevroče; ne zmeni se, če drugi trpijo, samo da gre njemu dobro; takoj pridem, samo da se oblečem 2. nav. ekspr., navadno v zvezi ne samo - ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: dobil je ne samo smuči, ampak tudi drsalke; zame bi bila to ne samo sreča, ampak tudi čast; ni samo govoril, ampak tudi delal / ne prodaja samo hiše, ampak tudi vrt / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno 3. ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: samo prikaže se v javnosti, že pišejo o njej; samo sede, pa ga spet pokličejo / samo da opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno ● ekspr. samo čakajo, da planejo po njem poudarja intenzivnost dejanja; ekspr. to je stanovanje, kot si ga lahko samo želiš izraža visoko pozitivno stopnjo, mero; ekspr. odličen delavec je, samo kaj, ko pa ni več zdrav izraža obžalovanje; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena ♪
  7.      samobíten  -tna -o prid. (í ȋ) knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda ∙ knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja // samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje // izviren, originalen: samobiten umetniški izraz samobítno prisl.: to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega ♪
  8.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej ♪
  9.      samohódec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec; pren. najnovejše delo tega literarnega samohodca; pesniki samohodci ♪
  10.      samohôten  -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično ♪
  11.      sámoizpóved  -i ž (ȃ-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren ♪
  12.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel ♪
  13.      sámonastájanje  -a s (ȃ-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih ♪
  14.      samoníkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega ♪
  15.      sámoočítek  -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev ♪
  16.      samopášnost  -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost ♪
  17.      sámopomilovánje  -a s (ȃ-ȃ) pomilovanje samega sebe: ne prenese več njegovega samopomilovanja; samopomilovanje in samozaničevanje ♪
  18.      sámopostréžen  -žna -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.: pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini ♪
  19.      sámoprispévek  -vka m (ȃ-ẹ̑) časovno omejena dajatev za določeno skupno krajevno potrebo, ki se plačuje po odločitvi občanov na referendumu: vodovod so zgradili večinoma s prostovoljnim delom in samoprispevkom; uvedba, višina samoprispevka / glasovati za samoprispevek / krajevni, občinski samoprispevek; samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma, šole / denar iz samoprispevka / publ. razpisati samoprispevek glasovanje, referendum za samoprispevek ♪
  20.      samorástnik  -a m (ȃ) 1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki 2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik 3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki ♪
  21.      samoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih ♪
  22.      samosévka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko ♪
  23.      samosvôjost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samosvojega človeka: samosvojost in neprilagodljivost / samosvojost drame; samosvojost jezika / samosvojost pesnice je v tem, da je do vseh iskrena posebnost; samosvojost njunih spoznanj / narodna samosvojost neodvisnost, samostojnost ♪
  24.      samótežnice  tudi samotéžnice -žnic ž mn. (ọ̄; ẹ̑) nar. gorenjsko samotežne sani: peljati seno s planine s samotežnicami ♪
  25.      samôtnež  -a m (ȏ) ekspr. osamljen človek, samotar: mračen samotnež / v hribih je srečal nekaj samotnežev; pren. prikazal se je mesec, samotnež na nebu ♪

   6.355 6.380 6.405 6.430 6.455 6.480 6.505 6.530 6.555 6.580  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA