Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (6.455-6.479)


  1.      róvtarščina  -e ž (ọ̑) 1. rovtarsko narečje: rovtarščina in gorenjščina 2. slabš. nerodno, neuglajeno govorjenje, pisanje: kdo bo poslušal to rovtarščino / slogovna rovtarščina ♪
  2.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  3.      róžen  -žna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem ∙ star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica ◊ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae róžno prisl.: rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč ♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium ♪
  4.      róžnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah 2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren: to je bilo že po rožnici ◊ bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae ♪
  5.      ŕrr  medm. (ȓ) 1. posnema ropot, drdranje: rrr, je podrsal z avtomobilčkom 2. posnema renčanje: izpod mize se je oglašalo: rrr, rrr, hov, hov ♪
  6.      ŕsk  [tudi rǝ̀sk] medm. (ȓ; ǝ̏) 1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami 2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki ♪
  7.      rtíči  -ev m mn. (í ȋ) nar. gorenjsko kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: navoziti hlode z rtiči ♪
  8.      ruléta  -e ž (ẹ̑) hazardna igra, pri kateri odloča o dobitku kroglica, ki se ustavi v vdolbinici na enem od oštevilčenih rdečih ali črnih polj na vrteči se plošči: ruleta je postala njegova strast; igrati, izgubiti na ruleti; pri ruleti ima srečo / ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; pren., ekspr. ruleta usod // okrogla plošča za to igro: ruleta se ustavi; kroglica se je zakotalila po ruleti ♪
  9.      rumenják  -a m (á) 1. rumena snov v jajcu: ločiti rumenjak od beljaka; zmešati rumenjake s sladkorjem; jajce z dvojnim rumenjakom / jajčni rumenjak 2. star. zlat kovanec, zlatnik: polna mošnja rumenjakov / cel dan iz pravd koval bom rumenjake (F. Prešeren) ♪
  10.      rúsa 1 -e ž (ū) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: kurenti, vrači in ruse ♪
  11.      rústika  -e ž (ú) arhit. zid iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov: rustika renesančne palače; rustika v pritličju ● knjiž. ta predalnik je rustika je iz (nekdanje) kmečke hiše ♪
  12.      ruševína  -e ž (í) nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja ∙ ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana ♪
  13.      rúšiti  -im, in rušíti in rúšiti -im nedov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo 3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali 2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas 3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti rušèč -éča -e: narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov ♪
  14.      ruvánje  tudi rúvanje -a s (ȃ; ū) glagolnik od ruvati: ruvanje dreves z buldožerji / ruvanje korenja, repe / preprečiti ruvanje med pijanci; ruvanje z napadalcem ♪
  15.      ruváti  rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū) 1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca 2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje 3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga ● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana ruváti se, tudi rúvati se z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali ♪
  16.      rvánje  -a s (ȃ) ruvanje: rvanje dreves / rvanje korenja puljenje ♪
  17.      rváti  rújem nedov., rvál (á ú) ruvati: vihar je rval drevesa / rvati korenje, repo puliti / rajši sta se rvala in boksala, kot pa se učila; rvati se za žogo / ni se hotel rvati z žensko za to prepirati ♪
  18.      sabljáti  -ám nedov. (á ȃ) dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli sabljáti se nekdaj bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami ♪
  19.      sadíka  -e ž (í) mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto: sadike so odgnale, se prijele; gojiti sadike v toplih gredah; osuti, posaditi sadike; zavarovanje sadik / drevesne sadike; ribezove, trtne sadike; zeljne sadike; sadika paradižnika; pren. žlahtne kulturne sadike ♪
  20.      safaláda  -e ž (ȃ) debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: hrenovke in safalade ♪
  21.      sàj  in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega ♪
  22.      sájast  -a -o prid. (á) 1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom 2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je sajasto od zlobe 3. ekspr. ki je temne, črne barve: lase, oči ima sajaste / sajasta barva sájasto prisl.: biti sajasto črne barve ♪
  23.      sáje  sáj ž mn. (á ȃ) črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo; očistiti saje in pepel; bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra ♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje ♪
  24.      sakrilégij  -a m (ẹ́) rel. svetoskrunstvo, bogoskrunstvo: storiti sakrilegij; pren., knjiž. taka primerjava je sakrilegij ♪
  25.      saláma  -e ž (ȃ) podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slanine ♦ gastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine ♪

   6.330 6.355 6.380 6.405 6.430 6.455 6.480 6.505 6.530 6.555  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA