Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ren (5.730-5.754)


  1.      preizkús  tudi preskús -a m (ȗ) postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo // glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja ◊ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev ♪
  2.      préja  -e ž (ẹ̄) 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare ∙ knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken ♪
  3.      prejádrati  -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata 2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode 3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice ● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem ♪
  4.      prejédati  -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
  5.      prejénjati  -am dov. (ẹ̄) raba peša nehati, prenehati: za kratek čas prejenja z delom / dež je prejenjal / bolečina je kmalu prejenjala ♪
  6.      prejésti  -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili prejésti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice prejéden -a -o: prejedena tkanina ♪
  7.      prekinítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
  8.      prekíniti  -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
  9.      prekínjati  -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da kaj preneha a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje 2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let 3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam 4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine prekínjan -a -o: enakomerno prekinjani glasovi ♪
  10.      prekládati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake 3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine ● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal prekládati se ekspr., s prislovnim določilom spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil ● star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli ♪
  11.      prekláti  -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce 3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino preklán -a -o: kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje ∙ ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom ♦ anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica ♪
  12.      preklícati  -klíčem dov., preklícala in preklicála (í ȋ) 1. razglasiti kaj za neveljavno: vlada je preklicala vrsto ukrepov; preklicati imenovanje, oporoko, pooblastilo / preklicati ček; dati preklicati izgubljene dokumente; preklicati v časopisu 2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu: preklicati novico; zahtevali so, da obrekovanje prekliče; preklicati žalitev / ekspr. prekliči, kar si rekel, drugače boš tepen / javno preklicati 3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem: preklicati sklep / preklicati odpoved, odstop / preklicati (svojo) udeležbo na dirkah odpovedati // prenehati priznavati kaj, odpovedati se čemu: pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje; prigovarjal jim je, naj prekličejo zmote 4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem: preklicati svojega moža; zagrozil je sinu, da ga bo preklical // jur. odvzeti poslovno sposobnost: sodišče ga je preklicalo zaradi pijanstva 5. jur., nekdaj odvzeti pravno varstvo: preklicali so ga in izgnali preklícan -a -o 1. deležnik od preklicati: preklicana žalitev; preklicano pooblastilo 2. presnet, preklet: zaradi teh preklicanih vozičkov ne bodo dosegli norme; niti en dan nam to preklicano vreme ni prizaneslo preklícano prisl. 1. zelo, hudo: preklicano smo se trudili; nanjo je bil preklicano ponosen; preklicano dolgo je trajalo 2. v medmetni rabi izraža presenečenje: preklicano, težko je ♪
  13.      prekliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu ♪
  14.      preklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od preklopiti: zaradi napačnega preklopa so se sprožile sirene; ročica za preklop na avtomatsko krmarjenje / preklop prestave ♪
  15.      preknjížba  -e ž (ȋ) fin. prenos vknjižbe na drug račun: preknjižba dohodka ♪
  16.      preknjiževánje  -a s (ȃ) fin. prenašanje vknjižbe na drug račun: preknjiževanje dohodkov ♪
  17.      preknjížiti  -im dov. (í ȋ) fin. prenesti vknjižbo na drug račun: preknjižiti hranilno vlogo ♪
  18.      preko  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede // za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije 3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz ♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja ♪
  19.      preko...  predpona v sestavljenkah 1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: prekomornik, prekooceanski 2. za izražanje presežene mere: prekomeren, prekouren ♪
  20.      prekopáti  -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ) 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli 3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto 4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali prekopáti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo 2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage prekopán -a -o: prekopan grob; prekopana greda ♪
  21.      prekopírati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: prekopirati pismo, sliko 2. pog. prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisati: učenec je risbo prekopiral 3. narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: prekopirati srednjeveške freske ♪
  22.      prekováti  -kújem dov., prekovál (á ú) 1. na novo podkovati: prekovati konja 2. s kovanjem spremeniti, preoblikovati: prekovati denar / prekovati sekiro v motiko; pren., slabš. te ljudi je prekoval v svoje orodje 3. ekspr. narediti koga bolj sposobnega za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: vojna jih je prekovala; življenje ga bo prekovalo ♪
  23.      prekričáti  -ím dov. (á í) 1. v kričanju biti glasnejši kot drugi: hotel ga je prekričati, a se mu ni posrečilo; pren., ekspr. hotel je prekričati to misel 2. ekspr. kriče prebiti, preživeti: vso noč je prekričal ♪
  24.      prekričávati  -am nedov. (ȃ) večkrat prekričati: drug drugega so prekričavali; otroci so se prekričavali; pren., ekspr. zaman je prekričavala svojo notranjo praznino z veseljačenjem ♪
  25.      prekríti  -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ) 1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine // dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo // ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili 2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla / kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo ● ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; redko žalost je znala prekriti prikriti prekrít -a -o: z žametom prekrita klop; prekrita streha; veje so bile prekrite s snegom ∙ ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice ♪

   5.605 5.630 5.655 5.680 5.705 5.730 5.755 5.780 5.805 5.830  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA